Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za nedelja, 04.12.2016

pretežno oblačno
Popoldne bo v jugozahodni in južni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno. Drugod bo pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 7, na Primorskem do 10 stopinj C.
-1°C | 5°C
ponedeljek, 05.12.2016
0°C | 4°C
torek, 06.12.2016
0°C | 6°C
sreda, 07.12.2016
-3°C | 5°C
četrtek, 08.12.2016
-4°C | 0°C
Opozorila
Nedelja, 4.12.2016 ob 11h
Dodatnega opozorila ni.
-1°C
5°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice

Javnosti so predstavili tri razvojne ......


NOVICE

| |
23.02.2016      11:23
A A

Javnosti so predstavili tri razvojne dokumente


Občinska uprava Občine Log - Dragomer je skupaj z izdelovalci v večnamenskem prostoru osnovne šole javnosti predstavila poplavno študijo, koncept celovitega lokalnega upravljanja z vodo in vodnim prostorom ter karte geološko pogojenih nevarnosti zaradi procesov pobočnega premikanja terena. Na predstavitvi smo lahko slišali, da so z vodami povezane številne težave in tudi dobre priložnosti.


Deli:

»Sanacije vodotokov smo se v preteklosti lotevali bolj v smislu gašenja požara. Ugotovili smo, kje poplavlja, potem pa smo zadevo rešili v sodelovanju z Agencijo RS za okolje (ARSO). Seveda pa je prav, da vemo, zakaj se je to zgodilo. Če se ozremo nazaj, ugotovimo, da so bile narejene napake tako s strani države, ki je dajala dovoljenja za posege v prostor, kot z naše – strani lokalnih skupnosti. Največkrat pa smo zadevo izsilili občani sami in nato so se takšni posegi izkazali za slabe,« je v uvodu v javno predstavitev dokumentov povedal župan Miran Stanovnik. Kot primer slabe prakse je navedel svojo izkušnjo pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Kot je pojasnil, je tega dobil brez težav in to za gradnjo na območju, za katerega se je kasneje izkazalo, da na njem poplavlja. »Zato moramo na lokalnem nivoju izdelati dober OPN z dobrimi smernicami za naprej, da bomo res vedeli, na kakšnem območju stojijo naše hiše oziroma na kakšnem območju bi želeli, da te stojijo,« je še dodal Stanovnik, ki se mu zdi prav, da je javnost seznanjena z dokumenti, ki kažejo na nevarnosti poplav, erozije, zemeljskih plazov, skalnih podorov in ponikovalne sposobnosti tal.

 

Za ponikanje površinskih voda ni dobrih pogojev

S kartami geološko pogojenih nevarnosti je zbrane seznanil direktor podjetja Gecko Matevž Pavlič. Ta je pojasnil, da so izdelali karto tveganja oziroma nevarnosti zaradi treh pobočnih procesov, in sicer zemeljskih plazov, padanja skal in erozije, na zahtevo občine pa so dodatno izdelali še karto ponikovalne sposobnosti tal. »Z državo se že dolgo borimo, da bi te stvari dali v uredbo. Ob vsakih večjih padavinah prihaja do plazov, predvsem zato, ker se sprejemajo nestrokovne odločitve. Namen teh kart je, da se definira minimalne potrebne pogoje, ki bodo človeku, ki želi delati nek poseg v prostor, povedali, kaj je minimalno potrebno pogledati v tleh, da lahko rečemo, da bomo lahko naredili nek varen projekt,« je pojasnil direktor. Poleg tega želijo s kartami preprečiti morebitne nestrokovne odločitve investitorjev, »strokovnjakov« in definirati osnutke za pogoje gradnje ter upravljanja z vodami. »Namen kart je zagotoviti varno gradnjo ter preprečiti subjektivno oceno karakteristik tal.«

Izvedeli smo, da je občina geološko neproblematična z izjemo redkih območij. Pavlič je pojasnil, kakšni sta sestava in stabilnost tal na območju občine, izvedeli smo lahko, kje je največja nevarnost zemeljskih plazov ter erozije. »Te karte so narejene na podlagi analitičnih modelov in niso stoodstotno točne, so pa neka osnova, na podlagi katere ste lahko vi bolj varni in je lahko bolj varna tudi občina,« je še razložil direktor Gecka. Sicer pa je občina dodatno naročila še izdelavo ponikovalne sposobnosti tal in, kot smo izvedeli, na območju Loga in Dragomerja ni dobrih možnosti za ponikanje vode.

Te karte bodo v pomoč predvsem bodočim investitorjem, ki bodo na območju občine postavljali nepremičnine, saj, kot pravijo izdelovalci vseh treh dokumentov, je bolje, da se še pred samo gradnjo preveri, kakšna nevarnosti pretijo na določeni parceli. »Naredili smo tabelarični prikaz, kjer predlagamo, kaj naj se dela na določenem območju, na določenem tipu objekta in za določen tip nevarnosti. Bistvo kart je, da boste, če se enkrat odločite graditi, res na varni strani, ne samo, da boste imeli geološki žig.«  

 

Zaledne vode imajo velik vpliv na urbani del naselij

Občina Log - Dragomer je izdelavo poplavne študije naročila v okviru postopka priprave občinskega prostorskega načrta. Izdelovalec Niko Antončič iz AquaDate je izračunal poplavno nevarnost in pripravil predlog možnih rešitev. Kot so ugotovili v študiji, so na območju občine le manjši vodotoki s povirjem, ki se navezujejo na potok Čurnovec na Ljubljanskem barju. Velik vpliv na urbani del občine imajo zaledne vode, ki prispevajo velik del k odvodnjavanju padavinskih voda. Potoki so bili v preteklosti regulirani kot drenažni jarki, da bi pridobili in ščitili kmetijske površine ter sedaj ne potekajo po svojih naravnih strugah. Deloma so zacevljeni in preobremenjeni, kar se kaže v pogostem poplavljanju. Večina potokov se ob poplavah preliva k svoji naravni strugi, cesti pa delujeta kot pregrada, ki zajezita vodo, propusti pa delujejo kot dušilke. »Vso to zajezeno vodo bi bilo potrebno prestaviti gorvodno, da ne bi poplavljalo v tem delu, kjer je občina naseljena,« je pojasnila Špela Blažič iz občinske uprave.

Za varstvo pred poplavami in obvladovanje poplavne škode je pomembno prepoznati nevarnosti, se seznaniti in preučiti tveganja ter poznati razmere iz preteklosti. »Glede na izkušnje vemo, da se vedno ukrepa po poplavah in to morda ni najbolj prav. Zato je zelo pomembno, da se določena območja zavaruje in se jih nameni za zadrževanje vode, da se odvrača od utrjevanja brežin, od gradnje, ki moti naravni tok vodotokov,« je nekaj od splošnih omilitvenih ukrepov pred poplavami naštela Blažičeva. Izvedeli smo, da so količine vode še dva- do trikrat večje, kot so mislili, zaradi česar je občina bistveno bolj ogrožena in bi lahko nastala večja škoda, je še povedala.

 

Preučenih je bilo šest občinskih vodotokov

V študiji so območje občine razdelili na tri poplavna območja, za katera so izdelali karte razredov poplavne nevarnosti. Kot smo izvedeli, je Petrov graben delno zacevljen, poplave so dokaj pogoste – na približno vsakih pet let se voda dvigne do 40 centimetrov; v primeru stoletnih voda bi potok poplavil celotni spodnji del naselja. Za zagotovitev varnosti bi bilo potrebno vzpostaviti odprt profil z večjo pretočnostjo, povečati prevodnost, poglobiti propuste ter pred strjenim delom naselja zagotoviti akumulacijo.

Na območju Ajdkovega potoka se ob ekstremnih nalivih voda preliva preko Rimske ceste, poplavlja vmesni del, ki ni zacevljen, ter se prelije v Rotovški potok. Kot ugotavljajo v študiji, večina vode sploh ne pride do propusta, zato bi bilo za zagotovitev varnosti potrebno sanirati propuste in jarke ter obstoječe zacevitve, del potoka bi bilo treba po odprtem jarku peljati do Rotovškega propusta, prav tako pa bi bilo pred urbanim delom naselja, na močvirnatem področju, potrebno zagotoviti akumulacijo.

Poplave so pogoste tudi na območju Molščice, saj je vodotok poddimenzioniran. Težave se pojavljajo že v zgornjem delu. Za zagotovitev varnosti bi bilo tudi v tem primeru potrebno zagotoviti akumulacijo v zgornjem predelu ter tudi ob nogometnem igrišču, ob glavni cesti bi bilo potrebno povečati propust ter urediti propuste v naselju.

Največji vodotok nad regionalno cesto, Malenščica, lahko poplavlja širše področje, voda se preliva že pri starem malnu in pri Telekomu, kjer so zgrajeni drenažni kanali proti Dragomerskemu potoku. Za boljšo varnost bi bilo potrebno povečati naklon iztoka Malenščice, prevodnost propusta ter zagotoviti ustrezen volumen detenzijskega bazena.

V Dragomerski potok se prelivata tako Malenščica kot Snešak, ki je precej prodonosen. Propusti ne prevajajo vode Snešaka, veliko količino vode pa prispeva tudi urbani del. V študiji so še ugotovili, da je propust pod regionalno cesto ustrezno velik, pod avtocesto pa premajhen. Za zagotovitev varnosti bi bilo potrebno zagotoviti akumulacijo, povečati profil, namesto odprtega jarka so možne tudi alternativne rešitve. Obenem bi bil potreben delen odvod proti Dragomerskemu potoku, začeti pa bi morali tudi bolje ravnati s padavinsko vodo, jo ponovno uporabljati, akumulirati ali urediti ponikanje.

 

Predstavili inovativne rešitve ravnanja s padavinsko vodo

Koncept celovitega lokalnega upravljanja z vodo in vodnim prostorom je predstavil Marko Fatur iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda. Ta je zbranim predstavil nabor možnosti in ukrepov za trajnostno upravljanje z vodo. V dokumentu obravnavajo tri glavna področja upravljanja z vodo, in sicer rabo vode (ki zajema oskrbo s pitno vodo, vodovodni sistem, lokalne zajeme vode v višje ležečih izvirih oz. potokih ter posebne potrebe po vodi), odvajanje površinske in padavinske vode iz naselij, sisteme za odvajanje komunalne odpadne vode ter zmanjševanje ogroženosti pred poplavami. Kot smo izvedeli, bi bilo potrebno za zmanjšanje škode in omilitev poplav zmanjšati količine oziroma zadrževanje odtoka površinske in padavinske vode, zagotoviti ustrezne površine za vodo ter z njo trajnostno ravnati.

S padavinsko vodo je potrebno ravnati na treh ravneh, in sicer na ravni lokacije oziroma zemljišča, na katerem stoji stavba, na ravni soseske in ravni povodja. Veliko bi z ustreznimi ukrepi lahko naredili že sami. Fatur predlaga zelene strehe, zbiranje deževnice in ponovno uporabo, prepustne tlake, zasaditev, odprte jarke, korita z vegetacijo, ki prestreza vodo s streh, ter ponikovalne kotanje oziroma suhe zadrževalnike, kjer bi se voda zadrževala le nekaj dni. Ukrepi na nivoju soseske zajemajo prepustne tlake, odstranitev robnikov in žlebov ter usmerjanje vode v zasajene kanale, mokre zadrževalnike, čiščenje ulic ter ureditev ceste tako, da bo podrejena sonaravnim ureditvam. Na nivoju povodja pa je potrebno ohranjati naravne struge vodotokov, obrežna blažilna območja morajo biti dovolj široka, znotraj njih je potrebno zagotoviti prostor za močvirna območja, predlagajo še ponovno vzpostavitev suhih rokavov vodotokov ter poudarjajo, da je potrebno poplavna območja oblikovati tako, da služijo za začasno zadrževanje poplavnih vod.

 

Na predstavitvi sodelovali tudi občani

Kot smo se lahko prepričali, je ena izmed bolj perečih tem, na katero so na javni predstavitvi opozorili občani, problematika Liparjevega griča. Izpostavili so, da bi gradnja na tem območju poslabšala razmere v naselju, ter se zavzeli, da bi Liparjev grič ostal neposeljen. Sicer pa smo na predstavitvi lahko slišali, da se v občinski upravi zavedajo, kakšne težave bi prinesla gradnja na tem območju ter da naselitve tega področja ne podpirajo. Občani so na predstavitvi še izpostavili, da so za poplavljanje krivi tudi nekateri posamezniki sami in pri tem opozorili na ucevljanje hudournikov v preteklosti. Spregovorili so še o zadrževalnikih, poplavljanju in možnih rešitvah, s katerimi bi preprečili poplave ob Snešaku in Dragomerskem potoku.

Sicer pa smo lahko tudi slišali, da bi bilo za zmanjšanje škode vodotoke potrebno redno vzdrževati in povečati propuste. »Zavedeti se moramo, da je upravljavec vseh teh vodotokov ARSO. Z njimi moramo delati z roko v roki. Noben vodotok ni naš, občinski. Tako kot smo sanirali Malenščico, tako kot smo sanirali Molščico, so to vse skupni projekti z ARSO. Nobene stvari ne moremo narediti sami. Naša naloga je, da z njimi čim bolj sodelujemo, jih opozarjamo in tudi sami prispevamo nekaj sredstev, da se vodotoke spravi v red,« je zaključil župan Miran Stanovnik

Karte poplavne študije in ogroženosti so oziroma bodo v bližnji prihodnosti javne in objavljene na spletu. Tekstualni del je dostopen na spletni strani občine Log - Dragomer v zavihku Razvojni dokumenti, do grafičnega dela pa boste lahko dostopali preko portala GIS-sistem.

 

V. L. 
Foto: V. L. 





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Log - Dragomer!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!