Razstava Kolo, 5200 let odprta

Od petka, 24. maja 2013, je v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled dolgo pričakovana razstava Kolo, 5200 let. Razstava, ki na ogled postavlja najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, odkrito v Sloveniji, na Ljubljanskem barju, izvirno poveže starodavno dediščino ter tehnološki in znanstveni razvoj s kulturo, umetnostjo in celo s preseganjem meja našega planeta. Nastajanje razstave je potekalo v sodelovanju z mnogimi partnerji iz sveta kulture, ohranjanja dediščine in gospodarstva, spremljal pa jo bo raznovrsten program, prilagojen različnim skupinam obiskovalcev.

»Razstava ne govori le o času, v katerem je bilo to kolo narejeno, pač pa skuša prikazati, kako neverjetno pomemben izum je bilo kolo. Po mnenju mnogih celo najpomembnejše v človeški civilizaciji,« je ob razstavi povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, gospod Blaž Peršin.

Avtorica razstave Irena Šinkovec je zgodbo o kolesu postavila v tri sklope. Prvi sklop razstave predstavlja kolo v njegovem primarnem kontekstu – v prostoru in času kolišč na Ljubljanskem barju, s posebnim poudarkom na varovanju in ohranjanju bogate kulturne dediščine. Drugi sklop razstave predstavlja kolo kot enega najpomembnejših tehnoloških izumov s poudarkom na obdobju industrializacije in industrijske revolucije, ki je bistveno spremenila gospodarski, znanstveni, politični in širši družbeni razvoj zahodne civilizacije. Tretji sklop razstave kolo predstavlja na simbolni ravni vrtenja v drugačni razsežnosti časa in prostora. Človekova želja po znanju, raziskovanju in ustvarjalnosti je neustavljiva in posega tudi onkraj matičnega planeta. S širšim konceptom razstave obiskovalce spodbujamo k lastnemu razmišljanju in raziskovanju ter poudarjamo neločljivost znanosti, umetnosti in dediščine.

Na razstavi bo moč življenje na koliščih doživeti bolj neposredno v eksperimentalni sobi, v kateri bodo obiskovalci sestavljali maketo kolesa, tkali blago, se preoblekli v koliščarje, vonjali zelišča, s kamnom mleli pšenico v moko ali se poskušali v netenju ognja. Doživetje starodavne koliščarske dediščine in navdih kolesa kot izuma pa bo tudi izhodišče za številne obrazstavne dogodke za vrtce, šole, družine ter odrasle domače in tuje obiskovalce.

Razstava bo v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled do 20. aprila 2014, za tem pa bo potovala v druga evropska mesta. V času razstave se bo v muzeju zvrstilo deset manjših mesečnih razstav, namenjenih vključevanju različnih strok, ustanov, lokalnih skupnosti, ranljivih skupin, šol in posameznikov. V poletnih mesecih (29. 5.−15. 9. 2013) bo na Ljubljanskem gradu na ogled sodobna svetlobna instalacija s simbolno predstavitvijo kolesa v kontekstu Ljubljane (prestolnica – generator razvoja in kreativnih potencialov; Ljubljanski grad – simbol prestolnice; kolo – simbol razvoja).

Partnerji razstavnega projekta

Med vodilnimi partnerji je potrebno posebej izpostaviti Mestno občino Ljubljana, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Restavratorski center ZVKDS, Krajinski park Ljubljansko barje, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Javni zavod Ljubljanski grad in RTV Slovenija.
Potencial razstave so prepoznali tudi partnerji iz gospodarstva: Goodyear Dunlop Sava Tires, BTC d.d., BMW Group Slovenija, JP VODOVOD-KANALIZACIJA ter Kambič, laboratorijska oprema.
Medijski pokrovitelji so Delo (generalni pokrovitelj), Europlakat, InYourPocket, Mediabus, Tam Tam in City Magazine.

Spletna stran Kolo5200.si

Že pred razstavo je zaživela spletna stran www.kolo5200.si, na kateri so na voljo vse informacije o nosilni razstavi, spremljevalnih razstavah ter programih za odrasle, družine, šole in vrtce, obiskovalci pa tam najdejo tudi vse informacije o Koliščarjih in njihovem življenju.

Odkritje kolesa. Kolišča Ljubljanskega barja na seznamu UNESCO dediščine

Spomladi leta 2002 so arheologi Inštituta za arheologijo pod vodstvom dr. Antona Veluščka opravljali preventivno čiščenje drenažnega jarka na lokaciji Stare gmajne pri Vrhniki. Pri tem so naleteli na bogate najdbe – poleg dveh čolnov – drevakov so na dnu jarka odkrili ostanke lesenega kolesa, po razširitvi jarka pa še os, ki se je snela s kolesa. S tem je bil poplačan trud številnih raziskovalcev, ki so od prvega odkritja kolišč na Ljubljanskem barju leta 1875 izvajali zahtevne arheološke raziskave v mokrem barjanskem okolju. Neprecenljiva vrednost kolišč – vasi na kolih, ki na Ljubljanskem barju segajo v čas od 5. do 2. tisočletja pr. n. št., v obdobje prvih poljedelcev, je prav v stalni prepojenosti zemeljskih plasti z vodo, kar je omogočilo večtisočletno ohranitev ostalin organskega izvora, med njimi tudi lesenih predmetov. Poznavanje in razumevanje življenja prvih stalnih prebivalcev širšega ljubljanskega prostora temelji izključno na materialnih ostankih opuščenih vasi, saj nam to obdobje ni zapustilo pisnih virov. Pomembnost varovanja in ohranjanja tovrstnih najdišč je prepoznala tudi svetovna organizacija UNESCO, ki je v letu 2011 potrdila skupinsko nominacijo alpskih dežel (Avstrija, Francija, Italija, Nemčija, Slovenija, Švica) in kolišča vpisala v svetovni seznam dediščine.

Ohranjanje lesenega kolesa z osjo

Navdušenje nad odkritjem kolesa je kmalu zamenjala skrb za njegovo ohranitev. Predmeti iz t. i. mokrega lesa so namreč močno degradirani, po dvigu iz zemeljskih plasti pa zaradi prisotnosti kisika in pospešenega delovanja mikroorganizmov izpostavljeni hitremu procesu razpadanja. Po posvetu s številnimi strokovnjaki smo kolo in os poslali v priznano konservatorsko delavnico Rimsko-germanskega muzeja v Mainzu, kjer so predmeta konservirali z melaminsko metodo. Sočasno s posegom je bila izdelana posebna mikroklimatska komora, ki omogoča razstavljanje in hranjenje dragocenih predmetov tudi za prihodnje generacije.

Vir: MGML