Kaj je bolj vznemirljivo od umetnikovega sprehoda onkraj poznanega mesta? Kaj je bolj privlačno od podajanja vtisov, sproženih ob halucinatoričnih pejsažih, prepletenih z renesančno perspektivo in kulisami sodobnih mestnih podob?

Rajski svet je prepovedan svet. Prepovedan je bržkone zato, ker se vztrajno izmika udejanjanju; slednje pa v našo zavest prikliče nešteto interpretacij in obsesij, ki se trudijo obuditi izgubljeno spokojnost, zakoličeno na nebu zahajajočega sonca. Zato je ta podoba večno želena, nikoli umrljiva, je lepa in boleča obenem; je nostalgičen fraktal naše biti in umetnikov ključ do reinterpretacije. Renesančni izgubljeni raj, vpet v sodobno digitalno mrežo, oživi v številnih oljnih plasteh in izžareva s patino minljivega obdobja.

Kaj je torej lahko bolj vznemirljivega kakor izlet naključnih obiskovalcev v žrelo umetnikove podzavesti?

Vir: MGML.