»Tveganja, ker smo izpostavljeni nevarnim naravnim dogodkom, kar so tudi poplave, moramo razumeti in se nanje čim bolje pripraviti. Ugotoviti moramo, kje obstajajo potrebe po ukrepanju, kateri so najučinkovitejši ukrepi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj in posledic poplav. Modeliranje in v nadaljevanju vključevanje rezultatov teh strokovnih ocen v načrtovanje prostorskega razvoja, poselitve, graditve in izvajanje protipoplavnih ukrepov, sta ključna koraka pri povečevanju poplavne varnosti«, je uvodoma dejala ministrica za okolje in prostor, Irena Majcen. V okviru projekta Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav so se vzpostavile sodobne geodetske referenčne osnove in omogočilo povezovanje ter uporaba prostorskih podatkov v zaščiti ter varovanju premoženja in življenj. Slovenska geodezija se tako priključuje sodobnim državam: »Uvedena je bila sodobna državna geodetska infrastruktura, v Slovenijo smo vpeljali satelitske tehnologije določanja koordinat, posodobili smo strukturo topografskih podatkov in opustili izdelavo klasičnih topografskih načrtov. Omogočili smo distribucijo podatkov laserskega skeniranja površja Slovenije. Vzpostavljene so bile tudi javne spletne storitve nad prostorskimi podatki GURS v skladu z direktivo EU INSPIRE, s čimer smo izdelali pomembno osnovo za uvajanje informacijske družbe, saj je 80 odstotkov vseh podatkov vezanih na lokacijo,« je pojasnil mag. Jurij Režek, vodja projekta.
Projekt je trajal tri leta in se bo sklenil konec novembra. Financiran je bil iz sredstev Finančnega mehanizma EGP, SVRK, MOP in GURS v vrednosti 3 milijone evrov. Kot partnerski organizaciji sta pri projektu sodelovali Norveška in Islandska geodetska uprava, soustvarjala ga je vrsta sodelavcev iz državne uprave ter največji strokovnjaki na področju geodetske stroke v Sloveniji iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter Geodetskega inštituta Slovenije. Izvedenih je bilo prek 250 aktivnosti in prek 70 javnih naročil.
»V prihodnjem in naslednjih letih nas čaka izvedba prehoda na novi, slovenski državni koordinatni sistem, ki smo ga napovedali z zakonom leta 2014. Temu bodo morali slediti vsi upravljavci prostorskih podatkov in tudi uporabniki,« je pojasnil Anton Kupic, generalni direktor GURS in nadaljeval: »Na doseženih rezultatih ne bomo zaspali. V pripravi je že projekt posodobitve in dopolnitve zbirke topografskih podatkov, s katerim bomo ponovno kandidirali za sredstva Finančnega mehanizma EGP. Izvedba naslednjega projekta bo tako zapolnila veliko vrzel v podatkih ter omogočila uporabnikom uporabo uradnih in verificiranih podatkov o topografiji.«
Ponovno določena višina Triglava
Zaradi dviga kakovosti podatkov in sodobne opreme je mogoče hitro in učinkovito določati višine, tudi višino slovenskih gora. »Včasih so takšne meritve geodetom vzele več dni, danes pa to storimo v nekaj urah in to na nekaj cm natančno,« je dejal mag. Režek. Na podlagi podatkov novega Slovenskega geoida so tako ponovno določili višino Triglava. Uradna višina Triglava pred meritvijo je bila določena leta 1985 in je merila 2863,99 metra, ponekod se je pojavljal tudi podatek 2863 metrov, po ponovnem izračunu, z upoštevanjem izhodišča novega državnega višinskega sistema v Kopru pa je pridobljen novi podatek o višini Triglava, ki znaša 2863,65 metra.
Več informacij: Vodja projekta: mag. Jurij Režek; jurij.rezek@gov.si
Odnosi z mediji: Sanja Grobovšek, Agencija Taktik; sanja.grobovsek@taktik.si
Spletno mesto projekta: http://www.gurs-egp.si/