Zelenjavni vrt
Pobiramo krompir, šalotko, čebulo, sladko koruzo, peso, česen, korenček, paradižnik, jajčevce, kumare, grah, nizki fižol, bučke in druge vrtnine. Konec meseca julija začnemo saditi in sejati kitajsko zelje, cvetačo, kolerabo, zimski por, ohrovt, brstični ohrovt, zelje, endivijo, cikorijo, pozni radič, repo in druge vrtnine, ki jih bomo pobirali jeseni. Avgusta sejemo in sadimo motovilec, špinačo, redkvico, zimsko solato, črni koren in zimski česen. Presadimo kitajsko zelje, endivijo, por in vrtne jagode. V sušnih dnevih temeljito zalivamo, najbolje zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se zemlja že ohladi od vročega sonca.
Na prazne gredice, kjer smo pridelek že pospravili, lahko posejemo tudi rastline za zeleno gnojenje, na primer facelijo ali belo gorjušico. Te rastline hitro in bujno rastejo ter razvijejo obilo zelene mase, ki varuje tla pred poletnimi nalivi in sušo. Zelenje po šestih tednih pokosimo in zakopljemo v tla ter jih s tem obogatimo. Na prazno gredico jeseni posejemo zimsko zelenjavo.
Poleti se rada pojavi suša, ki marsikje naredi veliko škode. Kdor vrt redno namaka in ga zaščiti pred izhlapevanjem z zastirko ter grede nekoliko zasenči pred močnim soncem, bo kljub vsemu imel veliko zdravega pridelka. Na vrtovih se obrestuje mešanje kultur zlasti, če na gredah kombiniramo visoke in nizke rastline. Visoki fižol, sladka koruza in sončnice v vročih dneh nudijo senčno zavetje nizkim rastlinam, ki zato bolje uspevajo. Za dodatno pomoč vrtu pa je treba ves čas skrbeti za pravilno zalivanje (zgodaj zjutraj, po potrebi tudi zvečer) in zastiranje tal z organsko zastirko iz slame, pokošene trave, populjenega plevela, ki še ne semeni, lubjem in zmletimi vejami. Zastirka upočasni izhlapevanje vlage iz tal, hranilne snovi, ki nastajajo pri razpadanju organskih snovi, pa tla obogatijo.
Še namig proti škodljivcem in boleznim: marsikje se zdaj pojavlja pepelasta plesen, katere razvoj lahko omejimo, če rastlin ne zalivamo po listih, pomembno je, da so grede dovolj zračne.
