Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za nedelja, 11.12.2016

pretežno oblačno
Popoldne se bo oblačnost od jugozahoda širila v osrednjo Slovenijo. V severnih in vzhodnih krajih bo še precej jasno. Čez dan bo ponekod zapihal zahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 5 do 11 stopinj C.
-3°C | 7°C
ponedeljek, 12.12.2016
0°C | 7°C
torek, 13.12.2016
-1°C | 1°C
sreda, 14.12.2016
-1°C | 7°C
četrtek, 15.12.2016
0°C | 4°C
Opozorila
Nedelja, 11.12.2016 ob 11h
Dodatnega opozorila ni.
-3°C
7°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Turizem

Gabrovka ali Sveti Križ?


TURIZEM, LOKALNE SKUPNOSTI

| |
02.12.2015      8:51
A A

Gabrovka ali Sveti Križ?


Krajevna skupnost Gabrovka leži na jugovzhodu občine Litija, na meji med Dolenjsko in Posavskim hribovjem, njena površina je 4238,36 ha. Sestavlja jo 25 vasi z mnogimi zaselki. Pokrajina je zelo slikovita. V to se lahko prepričaš, ko se pripelješ na preval Javorski Pil, od koder se ti odpre čudovit pogled na Moravško polje, na Gabrovko, na Moravško Goro, posejano z vinogradi in zidanicami ter vse bolj številnimi vikendi. Seveda ob jasnem vremenu seže pogled daleč preko meja naše občine, tja do Gorjancev.


Deli:

Gabrovka skozi čas

 

Ozemlje sedanje krajevne skupnosti je bilo naseljeno že zelo zgodaj. Tod je prebivalo ljudstvo že 1000 let pr. n. št., kajti prav iz tega časa imamo precej arheoloških dokazov. Ljudje so verovali v posmrtno življenje, zato so spoštovali mrliče in jim v grobove dajali lepe predmete, kot so nakit, posoda, orožje. Najdeni predmeti so zelo podobni, kar potrjuje domnevo, da je tod prebivalo enotno prebivalstvo. V pretežni meri je najdbe pridobil Prirodoslovni muzej na Dunaju, nekaj pa jih hrani tudi Narodni muzej v Ljubljani.

In kdo so bili prebivalci po naših krajih? Nekateri menijo, da so bili Kelti, drugi jih prištevajo k Ilirom. Izkopavanja kažejo, da so bili naši kraji pred več kot tisoč leti pred Kristusom domala tako gosto naseljeni kot danes. Ker je skozi naše kraje tekel živahen promet iz Akvileje (Ogleja) skozi Emono, se je tod zelo zgodaj razširilo krščanstvo.

Na področju današnje krajevne skupnosti je bila pred drugo svetovno vojno samostojna občina, imenovala se je Sveti Križ pri Litiji. Po omenjeni vojni je bil najprej formiran krajevni odbor, leta 1952 pa je bila ponovno ustanovljena samostojna občina, ki je dobila novo ime, in sicer Gabrovka. Že leta 1955 pa so bile majhne občine ukinjene. Tako tudi občina Gabrovka. Celotno ozemlje je bilo tedaj priključeno litijski občini. In tako je ostalo vse do danes, kljub poskusom, da bi se KS Gabrovka priključila novoustanovljeni Občini Šmartno pri Litiji.

Med NOB so Gabrovko najprej zavzeli Italijani, po letu 1943 pa Nemci. Gabrovčani in okoličani so se že leta 1941 priključili osvobodilnemu gibanju. Mnogi so žrtvovali tudi svoja življenja (Lojze Hostnik – Jovo), o čemer danes pričajo številna partizanska obeležja: v Gabrovki, na Klancu in Rojah, v Moravški Gori in na Javorskem Pilu. Gabrovčan Jože Borštnar je narodni heroj.

V preteklosti so se tod ukvarjali predvsem s kmetijstvom, tj. s poljedelstvom, živinorejo (govedoreja in prašičjereja, tudi vzreja konj)), sadjarstvom in vinogradništvom, pomembna je bila tudi žganjekuha, z gozdarstvom. Razširjena je bila tudi obrt; med obrtniki so bili čevljarji, krojači, kovači, mizarji, sodarji, trgovci, peki, gostilničarji, lesni trgovci, obratovalo je več žag, največ pa je bilo mlinarjev. Poznali so tudi oglarjenje, apnenice, ljubiteljsko so se ukvarjali z lovom.

Delovne sile je bilo veliko. Mlajši so odhajali tudi na sezonsko delo: gradit ceste, obirat hmelj, tudi služit denar izven meja domovine. Edine zaposlitve izven kmetijstva so bile zaposlitve, kot so občinski tajnik, žandar, financar, učitej in cestar.

Gabrovka danes

Danes je podoba precej drugačna. Ljudje se sicer še vedno ukvarjajo s kmetijstvom, vendar v manjši meri, saj kmetov, ki bi živeli samo od kmetijstva, tako rekoč ni več. Obdelanih polj je vse manj, žita ljudje skoraj ne sejejo, več je travnikov, ki jih večkrat na leto kosijo, saj je način shranjevanja drugačen (baliranje).

 

Za okolico Gabrovke so značilna vinorodna pobočja, zaradi prisojne lege, in sicer so ta v Moravški Gori, Orešju, v Gobniku, Gabrski Gori, Kamnem Vrhu in Štorovju. Vendar se je s časom spremenila tudi njihova podoba. Veliko je opuščenih vinogradov, največ v Moravški Gori. Podatek iz l. 1957 pove, da je bilo tedaj 728.769 m2, leta 1999 pa 560.551 m2. Mnogi vinogradi so posodobljeni, veliko je tudi novih. V preteklosti so bili lastniki vinogradov v večini domačini oz. kmetje iz bližnje (tudi bolj oddaljene) okolice, sedaj pa je vse več takih, ki se z vinogradništvom ukvarjajo ljubiteljsko in prihajajo iz mesta. Zato klasične zidanice izginjajo, vse več pa je novih vikendov in hiš.

Večina prebivalcev je zaposlenih, pred leti so bile to službe v domačem kraju, v Gabrovki, sedaj je teh doma le malo, največ se jih vozi na delo v druge večje kraje, vse več pa je samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo z različnimi obrtnimi dejavnostmi.

Gabrovka je razloženo naselje na vinorodnih pobočjih doline, po kateri teče potok Gabrovščica, ki izvira pod Vodicami v dolini Taška, ob cesti Litija-Mirna. Nadmorska višina kraja je 405 m. Od Litije je oddaljena 20 km, od Ljubljane pa 57 km. Tla so v glavnem zgrajena iz peščenjaka in apnenca, kar kažejo tudi nekateri kraški pojavi na tem območju. Podnebje je podobno gorskemu – mrzle zime in zmerno topla poletja.

Naselje je razdeljeno na dva dela, spodaj, v dolini, je novejši del, zgoraj, okrog cerkve, pa starejši del z župniščem, pošto, šolo. Poleg tega je kar nekaj domačij, ki so posejane po pobočju Moravške gore, v Orešju in na Pretržju.

Ozemlje Gabrovke in njene okolice je bilo naseljeno že l. 1000 pr. n. št. Kot kažejo podatki iz preteklosti, je bilo število prebivalcev desetletja nižje kot v sosednjih Moravčah, tudi še l. 1966, potem pa se je slika začela spreminjati.

Od kod obe imeni: Sveti Križ in Gabrovka?

Od l. 1596 je v pražupniji Trebnje obstajal vikariat Sv. Križ v Gaberniku. To prvotno ime se je kasneje verjetno popačilo in se počasi spremenilo v Gabrovko. Z imenom Sv. Križ je bilo poimenovano le naselje na griču okoli župne cerkve sv. Križa z vsemi upravnimi poslopji, sedežem občine, pošto, šolo, prosvetno dvorano, župniščem. Naselje pod cerkvijo pa je nosilo ime Gabrovka.

Celoten članek si lahko preberete v reviji Levstikova pot, št. 2, november 2015, http://levstik.si/?p=1431





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI ZAVOD LEVSTIKOVA POT ZA RAZVOJ ŠPORTA, KULTURE, UMETNOSTI IN MEDIJEV? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent

Bodite prvi pri oddaji mnenja.