Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 05.12.2016

delno oblačno
Ponoči se bo oblačnost od jugozahoda prehodno širila tudi nad osrednjo in del vzhodne Slovenije. Po nekaterih nižinah bo zjutraj megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, na Primorskem od 0 do 5 stopinj C.
-2°C | 4°C
torek, 06.12.2016
-2°C | 5°C
sreda, 07.12.2016
-2°C | 4°C
četrtek, 08.12.2016
-4°C | 5°C
petek, 09.12.2016
-3°C | 9°C
Opozorila
Nedelja, 4.12.2016 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
-2°C
4°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Turizem

30 let Levstikove poti


TURIZEM

| |
18.11.2016      10:35
A A

30 let Levstikove poti


Zavod Levstikova pot je bil ustanovljen leta 2014 in prevzel vse pravice in obveznosti Projekta Levstikova pot, ki se je neprofitno vseh dosedanjih 27 let izvajal prek Popotniškega društva Levstikova pot in Narava Bregar k.d. Gre za projekt, ki vključuje elemente športa, kulture, etnologije, krajine in varovanja okolja in kot višek vsakoletnih aktivnosti predstavlja tradicionalno mednarodno popotovanje po Levstikovi poti od Litije do Čateža, ki se ga v zadnjih letih v novembru udeležuje med 20.000 in 25.000 pohodnikov iz vse Slovenije, mnogih evropskih držav, med udeleženci pa so bili tudi posamezniki iz drugih celin.


Določanje Levstikove poti leta 1988
Določanje Levstikove poti leta 1988
Deli:

V okviru projekta sodelujejo mnoge organizacije na terenu. Tako pri dejavnosti aktivno sodelujejo domačini ob vseh 33 km Levstikove poti in tako pripomorejo k popularizaciji območja Levstikove poti kot celote z vidika krajine, arhitekture, dediščine, športa in kulture in nenazadnje domače ponudbe izdelkov in pridelkov, zato skozi vse leto na to območje prihajajo mladi in starejši iz vse Slovenije, prek njih pa tudi prijatelji iz tujine.

Med večje realizirane projekte sodi opremljanje vseh 33 km Levstikove poti s označevalnimi in usmerjevalnimi tablami, posebnost realiziranega projekta pa je namestitev 80 tabel med Litijo in Čatežem, na katerih je prek odlomkov med potjo možno prebrati celoten izvirni Levstikov potopis, tedanji slovenski literarni program.

Vsako leto izdamo novo revijo (pred leti je bila to knjižica), ki tematsko obravnava neko zaključeno celoto. Samo nekaj sklopov iz preteklosti: raziskovalna naloga bivalna kultura v Litiji in okolici, prehranske navade skozi čas, predstavitve arhitekturne, kulturne in naravne dediščine, vinogradništvo, kulturna zgodovina, pesmi iz domačega okolja…

Korak po koraku…

Vse starostne, socialne in drugače kategorizirane skupine prebivalstva se vsakodnevno bolj ali manj srečujejo z vsemi sodobnimi problemi družbe, med njimi so še posebej socialna razslojenost oziroma ekonomska neenakost, alkoholizem in narkomanija, nezdrave življenjske navade (prehranjevanje, gibanje, sprostitev…), medgeneracijski konflikti, slabe delovne navade, pomanjkanje družbene odgovornosti (humanitarnost, pomoč drugim, odnos do družbe in države, varovanje naravnega okolja, socialna pravičnost…).

Zaradi hitrega civilizacijskega in tehnološkega razvoja se ti družbeni problemi, še posebej v urbanih okoljih poglabljajo, naše dosedanje izkušnje pa kažejo, da mnoge probleme lahko rešujemo ali ublažimo posledice v sodelovanju z naravo v naravnem okolju. Kljub prizadevanjem posameznih interesnih skupin to težje realizirajo v neavtentičnih urbanih okoljih. V primeru Projekta Levstikova pot pa gre za nevsiljivo in trajno sodelovanje z vsemi tako, da jim ideje nevede zlezejo pod kožo, če se ne izrazimo s preveč strokovnimi izrazi.

30 let smo gradili korak po koraku, da smo pridobili takšne množice, saj z gotovostjo trdimo, da število sodelujočih iz leta v leto raste prav iz prej navedenih razlogov s skoraj neopaznimi in v programe integriranimi elementi aktivnosti in vsebin, ki blažijo vzroke in posledice prej naštetih problemov sodobne družbe.

Z Levstikovo potjo rastejo domačini. Mnogi med njimi so pozabi »trgali« arhitekturne dosežke, ki ni nujno, da so registrirani kot dediščina. Korak po koraku nadgrajujejo objekte in točke, kjer se popotniki lahko zaustavljajo. Korak po koraku se bogati ponudba Levstikovega območja (aktivi kmečkih žena, domača ponudba hrane, pijač in drugih izdelkov, statusi kmetij…).

Levstikova pot za vse generacije

Število popotnikov počasi vendar vztrajno raste. Tako na množični prireditvi (do 25.000 pohodnikov) kot tudi med letom v katerem koli letnem času prihajajo množice na območje med Litijo in Čatežem pri Trebnjem. Levstikovo pot so vzeli za svojo zaradi narave, arhitekture in domačinov.

Nekaj šol se za hojo po vsaj delu poti odloča med šolskim letom, ki pot izkoristijo za kulturne in športne dneve. Starostnih omejitev ni, saj na pot prihajajo mlade družine z dojenčki v naročju na eni strani in na drugi strani ljudje, ki jim starostna meja navzgor ne predstavlja ovir. Prihajajo ljudje od vsepovsod in čeprav ne vodimo posebne evidence, smo doslej v pogovoru že srečali popotnike iz vseh sosednjih držav, Nizozemske, Srbije, Nemčije, ameriške zvezne države Teksas, Brazilije, Kanade…

Zanimiv je trend, da spontano prihaja vedno več mladih. Popotniki so vedno bolj naravovarstveno ozaveščeni, saj je smeti za njimi vedno manj, je pa res, da tudi domačini vedno bolj skrbijo za čisto okolje. Z označevanjem pohodne poti so tudi popotniki bolj disciplinirani in čuvajo naravo okrog sebe.

Ohranimo dediščino in čisto okolje

Skrb za ohranjanje narave je vedno prva skrb in pred petimi leti smo postavili prek 300 najrazličnejših tabel, kjer popotnike opozarjamo na skrb za naravo, na nekaterih tudi z mislimi »Bogastvo in lepote naše narave domačini ohranjamo že stoletja, zato bodite do nje in nas spoštljivi«. Iskali smo zanimivosti in mnoge tudi našli in na primer prav Medvedovo sušilnico sadja na Libergi, ki je danes vpisana v register nepremične dediščine, smo pred skoraj tremi desetletji obnovili prav z denarjem, ki smo ga zagotovili v okviru Levstikove poti.


Skrbeli smo za pot, jo čistili, vzdrževali… Zagotovili smo prepoznavnost tega območja pri prebivalcih cele Slovenije in celo v tujini. V letu 2011 smo obe trasi opremili s tablami, na katerih lahko prek 80 tabel po odlomkih obiskovalci preberejo celoten izvirni potopis. Spoznavali smo nove in nove prebivalce na tem območju, stkala so se mnoga prijateljstva, padale so ideje, ki so kasneje tudi meso postale … in danes lahko rečemo, da narava, popotniki in domačini živimo z Levstikovo potjo. Z naravo!

Zaradi vedno večjih potreb po sadju in sadnih izdelkih se pridelovalci preveč usmerjajo v nove, včasih tudi bolj rodne sadne sorte, ki dajejo večje pridelke. Pri tem pa se vedno bolj pozablja, da so stare in avtohtone sadne sorte, še posebej če so cepljene na sejancih, mnogo bolj odporne in neobčutljive na bolezni, ki ne potrebujejo pesticidov. Vedno bolj se namreč pozablja na ekološko pridelavo sadja. Predvsem pa se trenutnega stanja ne zaveda mlada generacija in gre za družbeno odgovornost, da mlade o tem podučimo in jih zainteresiramo za bolj naravno, odgovorno in aktivno družbeno delovanje.

Ves projekt Levstikove poti je dobro medijsko podprt, saj ga spremljajo nacionalni in lokalni mediji, že več kot desetletje pa novembra vsako leto izide nova knjižica Levstikove poti (zadnja leta je to vlogo prevzela revija), ki jo zaokrožajo tematsko opredeljene vsebine (prehranske navade skozi čas, vinogradništvo, kulturna in naravna dediščina (arhiv je v elektronski obliki na voljo tudi na www.levstik.si).

Z označevanjem poti krepimo zavest ljudi

Osnovni namen vzpostavitve usmerjevalnega in opozorilnega sistema turistične in obvestilne signalizacije je vodenje in usmerjanje in osveščanju izletnikov, popotnikov, pohodnikov in vseh ostalih obiskovalcev krajine med Litijo in Čatežem. Popotnikom, obiskovalcem in raziskovalcem grafična obeležja nakazujejo številne možnosti uživanja kulturne, doživljajske in kulinarične ponudbe območja in jim dajejo najosnovnejše informacije o posameznih edukativnih vsebinah naravnih pestrosti, atraktivnih točkah, smereh pohoda, splošnih informacijah… Pri čemer je to tesno povezano z osnovnim izhodiščem Levstikove poti, ki jo je pred leti za našo knjigo zelo dobro opredelil prof. dr. Matjaž Kmecl, slovenski literarni zgodovinar.

Projekti Levstikove poti imajo tudi ustrezna soglasja institucij, ki se ukvarjajo s področji varovanja narave in naravne dediščine. Mednje sodijo soglasja Zavodov za gozdove Ljubljana, Brežice in Novo mesto, Lovskih družin Gabrovka, Litija in Velika Loka, lokacijske informacije in soglasja občin Litija, Šmartno pri Litiji in Trebnje, naravovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine in nenazadnje tudi overjena soglasja številnih lastnikov zemljišč na območju med Litijo in Čatežem.

Skrb za slovenski jezik

Levstikova pot je tudi sinonim za slovenski jezik. Ne nazadnje je slovenski literarni program iz sredine 19. stoletja nastal v okviru Levstikovega potopisa prav na tem območju, simbolično je postavljen v Bajčevo zidanico na Gobniku in prav tedanji slovenski literarni program je bil leta 1987osnova za nastanek kulturno-zgodovinske Levstikove poti. Zato je odtlej rdeča nit tega območja prav v ohranjanju pestrosti in bogatosti slovenskega jezika ter razvoju družbene zavesti o pomenu narodovega jezika v povezavi z rekreacijo, varovanjem in ohranjanjem naravne biotske različnosti v tem prostoru (pestrost gozdov, vinogradov, sadovnjakov…).

Ohranimo slovensko sadje

Obiskovalci Levstikove poti se bodo ob pogledu na informacije o slovenskih starih sadnih sortah zavedali vrednosti neokrnjenega okolja, ki nudi številne priložnosti za kvalitetno življenje in tudi kvaliteto preživljanja prostega časa v naravi. Vizualna podoba in sistem usmerjevanja informativno usmerjevalnih tabel je oblikovan tako, da so posamezni grafični elementi jasno vidni, hitro berljivi in razpoznavni od povprečne oddaljenosti 15–20 m.

Ker na Levstikovo pot prihaja ogromno mladih, je to tudi priložnost za vzgojo in izobraževanje mlade generacije in trajnostno spodbudo za pravilen družbeni odnos do sadnih dreves oziroma širše rastlinstva nasploh. Obenem pa je to v sodelovanju z mnogimi slovenskimi sadjarskimi društvi idealen prostor za strokovna srečanja, izobraževanja in izmenjavo izkušenj. Hkrati bo zaradi mednarodnega aspekta Levstikove poti to znanje in vedenje v prihodnje vedno bolj segalo iz Slovenije tudi v ves evropski prostor.

S projektom spodbujamo večjo odgovornost do razvoja, negovanja in skrbi za ohranjanje slovenskega jezika, kar je seveda najlažje doseči posredno prek vsebinskih projektov v naravi in je to dodaten prispevek k vzgojno izobraževalnim procesom v šolah. Na pot se namreč podajajo mnoge šolske skupine, tudi prek programov kulturnih in športnih dni. Tako Levstikova pot kot Slovenija v malem še bolj postaja Slovenija v malem.

Z našimi programi na neinvaziven način prispevamo h zmanjšanju občutka socialne razslojenosti in ekonomske neenakosti, ki vrača osebno in družbeno samozavest ter odvračanju od alkohola in narkotikov z aktivnim življenjem in sodelovanjem z naravo. Želimo vcepljati bolj zdrave življenjske navade, poudarjati medgeneracijsko sodelovanje. Vzpodbuditi želimo zavedanje po potrebi lastnega razvoja osebnosti skozi marljivost, doslednost in delavnost ter večanje družbene odgovornosti vseh družbenih skupin.

In s takšnimi konkretnimi projekti bomo krepili človekovo samozavest in samopotrjevanje, da je posameznik v sodelovanju z drugimi zmožen dosegati presenetljive rezultate.

Med svojimi cilji lahko omenimo tudi ohranitev in popularizacijo starih in avtohtonih sadnih sort v Sloveniji, večanje zavedanja o pomenu narodovega jezikovnega in slovstvenega bogastva, ozaveščanje vseh starostnih skupin o pomenu ohranjanja narave in s tem tudi jablan. Ne smemo pozabiti na izobraževanje in prenos znanja na mlade generacije, spodbujanje družbene odgovornosti do ohranjanja avtohtonega rastlinstva (tako za prebivalstvo kot državo). Vzpodbujati moramo več gibanja v naravi, več zdravega življenja, manj bolezni, kar mora biti tudi družbena odgovornost.

Projekti Levstikove poti omogočajo trajnejše oblike in možnosti žetve rezultatov, saj gre za vsebine, ki niso vezane le na čas trajanja izvedbe projekta, temveč bolj za prihodnost, ko bodo začela drevesa rasti in dajati svoje sadove, ki jih bodo lastniki zemljišč lahko namenjali tudi v humanitarne namene za šole in vrtce na tem območju, s tem pa se bo krepila tudi družbena zavest po medsebojni pomoči in sodelovanju, zato pričakujemo tudi precejšen prispevek k dvigu socialnega čuta pri ljudeh.

Rudi Bregar





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI ZAVOD LEVSTIKOVA POT ZA RAZVOJ ŠPORTA, KULTURE, UMETNOSTI IN MEDIJEV? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent

Bodite prvi pri oddaji mnenja.