Velika poznavalka zakonitosti narave in prava enciklopedija pridelovanja zelenjave, ga. Miša Pušenjak, je udeležencem predavana poudarila, da naj ne tekmujemo s sosedi »kdo bo prej posadil kak pridelek« in naj rajši poskrbimo za zemljo samo in počakamo na prave temperature, saj pridelki v mrzli zemlji ne obrodijo sadov.
Na predavanju smo se dotaknili tem, kako naravno pridelati domače vrtnine in pravilni pridelavi brez mineralnih gnojil, kemičnih sredstev za varstvo rastlin ter uporabi moči narave. Vsi se zavedamo kako pomembni so pridelki domačega izvora, a nam potrošništvo in hiter življenjski slog to ne omogočata. Ga. Pušenjak ob tem poudarja, naj ne tekmujemo s sosedi »kdo bo prej posadil kak pridelek« in naj rajši poskrbimo za zemljo samo in počakamo na prave temperature, saj pridelki v mrzli zemlji ne obrodijo sadov. Napačna so namreč naša prepričanja, da je potem kriva letina ali seme – čeprav se včasih tudi to zgodi.
Miša Pušenjak poudarja, da je zgodaj spomladi zelo pomembno, da poskrbimo za dober koreninski sistem, ki potrebuje fosfor, kalij in posledično dovolj zraka. Rastline, ki se bodo dobro ukoreninile, bodo kasneje močnejše, odpornejše in v času zrelosti bogatejše z zdravimi plodovi.
Zelo pomembno je tudi kolobarjenje, ker preprečuje utrujenost tal in širjenje bolezni. S pravilnim kolobarjenjem je boljša tudi izraba organskih gnojil in boljše je zračenje.
Beseda je tekla tudi o dobrih in slabih sosedih na vrtu in pravilni razporeditvi, ki preprečuje morebitne bolezni. Pomembno je paziti na menjavo rastlin znotraj botaničnih družin, ki jih razdelimo na:
1.) Stročnice ali metuljnice - fižol, grah, soja…
2.) Križnice - cvetača, zelje, ohrovt…
3.) Razhudniki - paradižnik, krompir, paprika…
4.) Kobulnice - korenček, peteršilj, komarček…
5.) Lobodovce - špinača, blitva, rdeča pesa…
6.) Košarice - solata, radič, endivija, regrat…
7.) Bučnice - lubenica, melona, kumare…
8.) Lilijevke – čebula, česen, drobnjak…
Pri kolobarjenju je dobro vedeti, da na isti gredi ne smemo v letu kolobarjenja posaditi ali sejati rastline znotraj botanične skupine kateri pripada že obstoječa rastlina na gredi.
Pogled na vrtnarjenje se je zadnja leta zelo spremenil. Vrtnarjenje in še posebej vrt kot prostor sta dobila nove dimenzije – vrt je prostor za druženje, ustvarjanje ali meditiranje. Vrnimo se nazaj k naravi in ji prisluhnimo. Ga. Pušenjak je zaključila predavanje s stavkom: Prisluhnimo zakonom matere narave, le tako bomo pridelali zdravo zelenjavo, ki nam bo v užitek, tako ob gledanju kot prehranjevanju.
