Z odzivom na problem zapiranja lokalne pošte v turistično obiskanem kraju, ki je zaradi optimizacije poslovnega modela Pošte Slovenije, nastopil v krajevni skupnosti Vače so se nanj odzvali v okviru nevladne organizacije.

V petek, 1. 7. 2016, je bila tako otvoritev t.i. pogodbene pošte na Vačah, ki zdaj deluje v okviru Zavoda za razvoj zavesti »Družinsko gledališče Kolenc«. To je eden od lepih primerov, kako se nevladne organizacije odzovejo na lokalne probleme v kraju in tudi ponudijo rešitev zanje, saj so v stiku s svojimi uporabniki in bolje razumejo njihove potrebe. V okviru Družinskega gledališča Kolenc, ki na območju Vač organizira gledališka vodenja, so tako zaznali problem, ki je pereč ne le za krajane, ampak tudi za vse ostale obiskovalce tega turistično obiskanega območja.

 »Novica o zapiranju pošte nas je šokirala, saj v tako turistično obiskan kraj prinaša določeno vrednost, za krajane pa tudi neodvisnost, saj nam do določene mere olajša življenje. In prava škoda bi bila, če bi to v bodoče izgubili. Na vsak način smo pošto v našem kraju želeli obdržati zato smo intenzivno iskali rešitev ter pristopili do Pošte Slovenija. Najbolj logično je, da dejavnost prevzame v kraju nekdo, ki na dnevni ravni izvaja določeno dejavnost.«

Izvajanje storitev pošte so tako prevzeli v okviru Družinskega gledališča Kolenc, ki razpolaga tako z ustreznimi prostori kot z osebjem. Delujejo kot zasebni zavod, ki izvaja turistično vodenje po območju kulturne in naravne dediščine Vač in GEOSS-a, ima prostore v samem centru Vač, zaposluje 6 oseb in v svoje delo vključuje prostovoljce. Tako se večina turistov, popotnikov in drugih naključnih obiskovalcev ustavi prav pri njih, saj poleg vodenj po območju nudijo tudi programe za šole in vrtce. Ti obiskovalci pa so poleg krajanov zagotovo tudi stranke, ki v kraju iščejo pošto.

»Zapiranja pošte nismo mogli preprečiti, smo pa lahko ponudili rešitev, ki bo ugodna za vse.« Poleg dela in odgovornosti prevzem pošte organizaciji prinese tudi določena redna sredstva in s tem pripomore k njeni večji stabilnosti in trajnosti. 

So se pa ob tem soočili s težavo, ker nevladne organizacije vseeno delujejo po drugačnem principu, saj imajo manjše število zaposlenih in v svoje delo vključujejo večje število prostovoljcev. »Rešitev smo tako poiskali skupaj z ZLHT – Regionalnim centrom NVO in uredili področje vključevanja prostovoljcev, ki so se poleg redno zaposlenih usposobili in bodo lahko delali s strankami.«

Klara Kržišnik, ZLHT – Regionalni center NVO