Logo MojaObčina.si
DANES
15°C
8°C
JUTRI
19°C
8°C
Oceni objavo

Kobariške SOURӘNKE nazaj na plac

Po letu 1952 se na kobariški plac ponovno vrača starosvetna kobariška pustna maska »sourәnki«. Javnosti bo predstavljena v četrtek, 4. februarja 2016, ob 18. uri, v Zeleni hiši v Kobaridu.

Zavod Feniks je v letu 2012/13 v sklopu čezmejnega kulturnega projekta »Običaji, starine so ščit domovine« začel s pobudo za vrnitev starosvetne, torej predkrščanske, kobariške pustne maske »sourәnk, sourәnka, sovrәnkov« nazaj na kobariški plac in nazaj med ljudi.

 

Namen pobude in cilj prizadevanj je, da se staro navado in običaj obudi, se popiše nekdanje starosvetno kobariško preganjanje zime pri zadnjih še živečih pričevalcih in se tako dopolni in pojasni že obstoječe pisne vire. Ne obstoja veliko slikovnih virov, razpolagamo pa z odličnima risbama, ki sta ju narisala prva popisovalka te starodavne kobariške pustne šege, ga. Sonja Lipušček in etnolog dr. Niko Kuret. Trenutno je zbranega dovolj gradiva in pričevanj, tako da bomo kobariške sourәnke po 64 letih ponovno vrnili na plac.

 

Ključna sestavina kobariške zoomorfne maske je obredni tek, povezan s šemljenjem štirih fantov, oblečenih v ovčje kože. Trije so tekli kot trojka, eden je bil gonjač ali priganjalec. Gonjač jih je imel navezane na vrveh, da jih je lahko usmerjal, kamor je želel. Tekli so ves dan, zato so se menjavali na dve do tri ure.

 

Sourәnk je bil oblečen v kožuh, ki je segal samo do kolen in je bil prepasan z verigo, navešeno z zvonci ter v stare, največkrat obrnjene hlače. Imel je pokrivalo iz ovčje kože, zvite v stožčast svitek, ki je puščal obraz prost – v tem primeru si je obraz namazal s sajami, ali pa mu je zakrival tudi obraz, v tem primeru je imel izrezane odprtine za oči in usta.

 

Vsak si je namazal roke s sajami in držal v eni roki kanglo, kotliček ali škatlo s sajami (včasih tudi z živalsko krvjo), v drugi roki metlico (škobәlon) ali staro krtačo, s katerimi so opletali na vse strani.

 

Gonjač je imel v eni roki bič ali palico, z drugo je držal vajeti. Sourәnki so na plac pritekli vedno v smeri od VZHODA proti ZAHODU.

 

V Kobaridu so strašili na pustno nedeljo (dәbjәlәnco) tja do l. 1952. Pojavili so se po dopoldanski maši, ko je bilo na trgu pred cerkvijo največ ljudi. Zaganjali so se vanje, jim grozili, jih mazali ali prašili s sajami. Najrajši so se lotevali deklet, posebno tistih, ki so hotele biti »gosposke«.

 

Starejši ljudje vedo povedati, da si je sovrәnk kdaj ogrnil kar nestrojeno koštrunovo kožo z rogovi ali pa je imela rogove njegova kožuhovinasta kapa.

 

Svoje dni so se sovrәnki oblačili tudi v medvedje kožuhe. Pod kožuhom so  nosili tedaj tudi kožuhovinaste hlače do kolen in so kljub zimi kazali gola meča. Obuti so bili v cokle z usnjenim nastavkom in ovili noge v »šufece« (cunje), saj nogavic še ni bilo.

 

Zapisala:

zgodovinarka Vilma Purkart po zbranih virih

Zavod Feniks

 

Več o sovrәnkih, ideji in končni obuditvi in vrnitvi kobariške maske, bo v četrtek, 4. februarja 2016, ob 18. uri v Zeleni hiši v Kobaridu predstavila Vilma Purkart iz Zavoda Feniks.

 

Prvi tek »sourәnkov« na kobariškem placu bo v soboto, 6. februarja 2016, okoli 14.30 ure v okviru kobariškega pustnega sprevoda.

Pustno masko so obudili člani in članice študijskega krožka »Sovrәnki nazaj na plac«, pod strokovnim vodstvom zgodovinarke Vilme Purkart.

 

Projekt so podprli Občina Kobarid, KS Kobarid in Posoški razvojni center v okviru Študijskega krožka.

 

Oglejte si tudi