Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 05.12.2016

jasno
Popoldne bo v severni polovici države delno do pretežno jasno, drugod bo še zmerno do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 7, na Primorskem do 11 stopinj C.
-4°C | 7°C
torek, 06.12.2016
-4°C | 7°C
sreda, 07.12.2016
-2°C | 5°C
četrtek, 08.12.2016
-5°C | 8°C
petek, 09.12.2016
-6°C | 10°C
Opozorila
Ponedeljek, 5.12.2016 ob 12h
Dodatnega opozorila ni.
-4°C
7°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Šolstvo Osnovna šola

Noč pravljic


OSNOVNA ŠOLA

| |
01.03.2016      00:51
A A

Noč pravljic



Deli:

FILIP IN VRAŽJI ZMAJ

Nekoč za sedmimi gorami in vodami je živel deček po imenu Filip. Živel je s svojo mamo v puščavi. Tam je bilo majhno mesto. Pri tem mestu je bila votlina in v njej je živel strašen zmaj. Imel je velike kremplje in velike oči.

Filipov oče je bil kralj, ki je imel velik grad. Nekega dne se je Filip odpravil k očetu na obisk. Medtem ko je hodil, je videl siromaka. Ta je vprašal Filipa, če mu da kos kruha. Dal mu je dva hlebca kruha. Siromak je bil tako vesel, da je Filipu dal čarobno palico. Filip se je zahvalil in odšel naprej po poti, ki vodi v grad. Ko je bil na pol poti, je videl majhno ovco, ki jo je napadal volk. Filip je v volka vrgel veliko palico in ovca je bila rešena. Vendar to ni bila navadna ovca, to je bila govoreča ovca. V zahvalo je Filipu podarila čarobni prstan, ki ga je našla na tleh. Filip se je zahvalil in odšel h gradu. Končno je prišel k očetu, ki se ga je razveselil. Začel je pripovedovati o poti in o tem, kar je dobil. Oče ni mogel verjeti, kaj se je zgodilo. Povedal mu je, da se bo zmaj v votlini prebudil. Filipa je začelo skrbeti in je vprašal očeta, če lahko kako premaga zmaja. Ta je povedal, da mora k svetemu drevesu, in mu izročil zemljevid. Filip se je takoj odpravil na pot. Vzel si je čevlje, vrv in očetovo čarobno krono. Na poti k drevesu je videl volka, ki ga je hotel požreti. Filip je vzel svojo vrv in jo zalučal v volka. Z vrvjo ga je ujel in ga močno potegnil k sebi. Vprašal ga je, če bo šel z njim k svetemu drevesu, in volk je šel. Med potjo je Filipu povedal, da v tej luknji živi grozna kača. Po tihem, da ju nobeden ni slišal, sta se splazila mimo jame. Ko sta prišla mimo, je ven pogledala kača. Ta jima je povedala, da ni tako strašna. Volk in Filip sta vprašala kačo, če gre z njima k svetemu drevesu. Ko so tako hodili, se je stemnilo. Filip je predlagal, da prenočijo. Volk in kača sta se strinjala, da tukaj prenočijo. Ko so se zbudili, je Filip v grmovju našel pismo. V njem je pisalo, da mesto napada velik zmaj iz votline. Filip, kača in volk so odšli naprej. Končno so prišli do svetega drevesa. Filip je izgovoril besedo, ki je pisala na zemljevidu, in drevo se je odprlo. Filip je vzel vso opremo, ki jo je našel v drevesu.

Tako so odšli v votlino do zmaja, Filip je uporabil prstan, čarobno palico in opremo, ki jo je našel v drevesu. Z njo so zmaja premagali. Pomagale so mu tudi živali in vsi so živeli srečno do konca dni.

Vid Kidrič, 5. c

Lovrenc na Dr. polju

Mentorica: Andreja Emeršič

ZAČARANA POT

 

Nekoč, pred davnimi časi, so v siromašni hiši živeli trije bratje. Živeli so s svojimi starši. Bratje so si močno želeli princeso za ženo, da bi postali princi in imeli čudovite otroke.

Najstarejši brat je šel prvi. Hodil je zelo dolgo, dokler ni prišel do križišča s tremi potmi. Takrat se je pojavil škrat Bradač, ki mu je rekel, da bo našel pravo pot, če bo sledil svojemu srcu. Ampak najstarejši brat ga ni poslušal in je šel po svoje. Hodil je in hodil, dokler ni prišel do zmajeve jame. Tam so bili zakladi, rubini, ogrlice in krone. Takoj se je vrgel med zaklad, a potem je prišel zmaj, ki ga je vprašal, kaj dela v njegovi jami. Najstarejši brat pa mu je odvrnil, da je to njegova jama in da je to njegov zaklad. Zmaj se je razjezil in ga s svojim pogledom spremenil v kip.

Naslednji dan je šel na pot srednji brat. Hodil je zelo dolgo, dokler ni prišel do križišča s tremi potmi. Takrat se je pojavil škrat Bradač, ki mu je rekel, da bo našel pravo pot, če bo sledil svojemu srcu. Ampak tudi srednji brat ga ni poslušal in je šel po svoje. Hodil je, dokler ni prišel do svetlečega gozda. Tam so živele vile, ki so letale naokrog in se igrale ter pele. Srednji brat jih je vprašal, če vedo, kje lahko najde princeso, da bi se poročil z njo in postal princ. Vile so se začele tako smejati, da se je slišalo po vsem gozdu. Srednji brat se je tako zelo razjezil, da je eno izmed njih udaril, tako da je padla v jezero in potonila. Takrat so se vile tako razjezile, da so srednjega brata spremenile v žabo.

Tretji dan je šel najmlajši brat. Hodil je in hodil, dokler ni prišel do križišča s tremi potmi. Takrat se je pojavil škrat Bradač, ki mu je rekel, da bo našel pravo pot, če bo sledil svojemu srcu. Najmlajši brat ga je poslušal in mu v zahvalo dal hlebec kruha, ki ga je imel s seboj. Tako je najmlajši brat našel pravo pot. Hodil je in hodil, dokler ni prišel do čarobnih dreves. Drevesa so mu rekla, da ga bodo spustila mimo, če bo našel čarobni meč iz zmajeve jame in čarobno palico iz svetlečega gozda. Najmlajši brat je najprej šel do zmajeve jame. Ko je vstopil v zmajevo jamo, je videl svojega okamnelega brata. Takrat se je prikazal zmaj, ki ga je vprašal, kaj dela v njegovi jami. Najmlajši brat mu je rekel, da mu je žal, ker ga je zmotil, in da hoče samo čarobni meč. Zmaj je takoj vedel, da je ta fantiček zelo prijazen, zato mu je predal meč in ga živega pustil iz jame.

Tako se je najmlajši brat napotil proti začaranemu gozdu. Ko je prišel v začarani gozd, je vprašal vile, kje lahko najde čarobno palico. Vile so se začele norčevati iz njega. A najmlajši brat jih ni poslušal. Ko je našel palico, je šel iz gozda. Zdaj je šel najmlajši brat do čarobnih dreves in jim predal čarobni meč in čarobno palico. Takrat so ga drevesa spustila naprej. Tam je spala princesa. Najmlajši brat se je takoj zaljubil v princeso in jo poljubil. Princesa se mu je zahvalila, da jo je zbudil iz spanja, zato ga je vzela za moža.

Tako je najmlajši brat postal princ, dobil sedem prečudovitih otrok in tudi pol kraljestva. A nekega dne je najmlajši brat vprašal zmaja in vile, če lahko spremenijo njegova brata nazaj v človeka. Zmaj in vile so jima oprostili in ju spremenili nazaj v človeka. Tako sta najstarejša brata ugotovila, da je dobrota boljša od nesramnosti. In tako so vsi srečno živeli do konca svojih dni.

Jaka Kopušar, 5. c

Lovrenc na Dr. polju

Mentorica: Andreja Emeršič

 

ČAROBNI MEČ

Nekoč za devetimi gorami in devetimi vodami je živel kralj, ki je imel sina. V tej deželi je živel tudi hudoben čarovnik, ki je na vsak način hotel uničiti kralja. Čarovnik je izumil nov napoj, ki ti telo "razžre" do kosti. Kralj je to izvedel, a ni hotel napasti čarovnika, saj ni hotel ogroziti svoje vojske. Nato je kralj dobil nevarno bolezen, ki se lahko ozdravi v devetih dneh.

Minila sta dva dneva in noben zdravnik ni mogel pozdraviti kralja. Nato je prišel pes in je kralju povedal, da ga lahko ozdravi samo čaroben meč. Z njim si lahko tudi nadzoroval zmaja. Potovanje v iskanju čarobnega meča je bilo dolgo in naporno. Najprej sta srečala trole. Ti so služili kralju in so bili zelo prijazni. A ko so izvedeli, da je kralj zbolel, so skuhali vse, kar jim je prišlo pod roke. Hoteli so skuhati zdravilen napoj za kralja. Skoraj so  skuhali še princa, vendar jih je drugi trol še pravočasno opozoril in spustili so ga na tla. Princ jih je nato vprašal, če vedo, kje je čarobni meč. Nihče ni vedel, kje je.

Oglasil se je trol iz ozadja in povedal, da je čaroben meč globoko v srhljivem gozdu. Opozoril ga je tudi, da tam živi čarovnik. A princ je šel naravnost v gozd in vzel s seboj psa. Hodila sta in hodila, dokler ni postalo temno. Kraljevo stanje se je zelo poslabšalo in za njegovo ozdravitev so imeli dva dni manj. Princ in pes sta bila zjutraj zelo utrujena, saj sta celo noč iskala čarobni meč. Ponoči nista prišla daleč, saj sta hodila v krogu. Ker sta bila zelo utrujena, sta zaspala. Našli so ju škratje, ki pa niso bili tako prijazni kot troli. Princ in pes sta se zbudila in zagledala škrate. Bala sta se jih, saj po legendi škratje jedo živali in ljudi, a to ni bilo res. Princ jih je vprašal, kje je čarobni meč. Škratje so odgovorili, da mora najprej prestati njihov test. Princ je imel en dan časa, da izve, koliko je star najmlajši škrat, če je najstarejši škrat star eno leto. Princ je razmišljal in razmišljal in končno ugotovil, koliko je star najmlajši škrat. Mirno je odšel spat, saj je vedel odgovor. Zjutraj je odšel do škratov in odgovoril, da je najmlajši škrat star eno leto. Saj velja, da ko se škrat rodi, je star eno leto in tako ostane celo življenje. Ker je bil odgovor pravilen, mu je škrat povedal, kam mora iti iskat čaroben meč.

Cel dan sta ga iskala in nato tudi našla. Princ je bil vesel, saj je vedel, da bo s čarobnim mečem rešil svojega očeta. Princ je s čarobnim mečem nadzoroval zmaja, ta pa ju je odpeljal v grad. Takoj je pozdravil očeta in ta več ni bil v nevarnosti. Kralj je povedal, da morajo premagati še čarovnika. Princ je slišal, kako je njegov oče zbiral tiste, kateri bi si upali napasti čarovnika. Ker si nihče ni upal, se je princ odločil, da gre on z zmajem. Čarovnik je opazil zmaja in princa. Zmaja je zadel s čarovnijo in ga je spremenil v kamen. Princa pa ni mogel zadeti, saj je imel čaroben meč, ki ga je ščitil. Princ je tiho prišel do čarovnika. Čarovnik ga je opazil in nanj polil čaroben napoj. Princu ni bilo nič, saj je imel čaroben meč, ki ga je ščitil. V tistem trenutku pa je princ zabodel čarovnika naravnost v srce in hudoben čarovnik je umrl.

Princ se je vrnil in povedal, da je ubil čarovnika. Vsi so bili veseli, ker v njihovi deželi ne živi več zloben čarovnik. Nato so živeli srečno do konca svojih dni.

Lovro Pernat, 5. c

Lovrenc na Dr. polju

Mentorica: Andreja Emeršič

ZLATI PRSTAN

Nekoč pred davnimi časi sta živela mama in sin. Bila sta zelo revna. Nekega dne je mama hudo zbolela. Sin ni vedel, kaj bi naredil, zato je odšel v gozd poiskat pomoč. Med potjo je na tleh zagledal prstan. Ta prstan je bil zlat, a sin ni vedel, da ima čarobno moč. Ko se je odpravljal domov, je mimo prijahala princesa. Bila je prelepa in sin se je takoj zaljubil vanjo. Nato je nadaljeval pot. Hodil je in hodil ter pred seboj zagledal ogromen grad. Ko je hotel vstopiti, so mu stražarji prekrižali pot. Prišla je princesa, ki jo je srečal v gozdu, in ukazala stražarjem, da ga spustijo noter. Sin je vstopil. Hodil je po dolgem hodniku, dokler ni prišel do kraljeve sobe. Potrkal je na vrata in vrata so se počasi odprla. Kralj ga je povabil, da naj vstopi. Vprašal ga je, kaj ga je prineslo k njim. Sin mu je odgovoril, da mu je mama hudo zbolela in da bi ga rad prosil za pomoč. Kralj mu je pomoč obljubil, a sin ni vedel, kako bi se mu zahvalil. Spomnil se je najdenega prstana in mu ga želel podariti. Ko je kralj zagledal prstan, so se mu zaiskrile oči. Prepoznal je svoj izgubljeni čarobni prstan. Izgubil ga je, ko je jahal skozi gozd. Sinu je rekel: "Če imaš ta prstan, ne rabiš pomoči. Ta prstan ima posebno moč in z njim si lahko pričaraš vse, kar si želiš." Sin je bil presrečen. Pričaral si bo hrano, drva, grad … In kar je najpomembnejše, zdravilo za svojo mamo. Nato se mu je porodila dobra ideja. Kralju je ponudil kupčijo. Če mu da za ženo svojo hčer, mu bo vrnil čarobni prstan. Kralj je bil takoj za to, če bo le v poroko privolila tudi njegova hči. Sin je šel k princesi in jo zaprosil za roko. Princesa je takoj privolila. Sin je bil presrečen in je odhitel z veselo novico k svoji mami. Ta je ozdravela in bila presrečna na sinovi poroki. Mladoporočenca sta si zgradila grad, v katerem se jima je rodilo sedem otrok, pet sinov in dve hčerki. Skupaj so srečno živeli do konca svojih dni.

Eva Hentak, 5. c

Lovrenc na Dr. polju

Mentorica: Andreja Emeršič

ZAČARANI GOZD

Nekoč za devetimi gorami in devetimi vodami je stala samotna hišica. Ob njej je bila velika njiva. Ta hiška stoji daleč od vasi, za tri dni hoda. V hišici živita mati in sin.

Mati je vsak dan trdo delala, da bi pridelala hrano zase in za sina, ki ji je pomagal. Nekega dne je sin brskal po lopi, kjer je bilo orodje, in v njej našel staro peč. Do zime jo je očistil in obnovil. Presenetil je mamo in jo hkrati razveselil, saj sta vsako zimo bila čisto premražena. A peč je potrebovala drva, da je grela. Zato je sin hitro odšel v gozd, da bi nasekal drva. Ko je zasekal v prvo drevo in hotel udariti še drugič, je drevo iztegnilo vejo in sekiro odbilo sinu iz rok. Sin je obstal in gledal, kaj se dogaja. Drevo je dobilo oči, votlina v deblu so postala usta, majhna palica nos, veje roke, nato pa se je drevo izkoreninilo in korenine uporabljalo kot noge. Ker so tisti čas krožile govorice, da se nekaj ljudi, ki so šli v tisti gozd sekat drva, ni vrnilo, je zdaj vedel, zakaj. Drevo je gledalo sina, nato pa spregovorilo, da je on prvi, ki ni vzel sekire nazaj v roke in še naprej poskušal posekati drevo. Zato se je drevo predstavilo in povedalo, da je ta gozd začaran in da so vsa drevesa živa ter imajo na sredini gozda kralja. Drevo ga je dvignilo in odneslo h kralju. Na njegovi krošnji je sin videl zlate želode. Kralj hrast je opazil sina in tudi sam oživel ter spregovoril. Zelo mu je bil hvaležen, da ni poskušal posekati drevesa na robu gozda. V zahvalo mu je dal nekaj, podobno manjšim drvom, ki so bila v resnici velikanski odrezki nohtov dreves. Sin se je kralju zahvalil in odšel domov, mami pa o gozdu ni rekel niti besedice. Ko je zvečer zaspal, je razmišljal, kaj so zlati želodi na glavi kralja. Naslednji dan je pri zajtrku mama spregovorila o tem, da je že dovolj star in bi si lahko poiskal nevesto. Takrat je sin rekel mami, da bi se rad poročil s princeso, hčerko kralja te dežele, zato se je odpravil na grad in prosil kralja za roko njegove hčerke. Kralj se je najprej glasno zasmejal, nato pa zelo resno dejal, da jo dobi, če v sedmih dneh zgradi razkošen grad in v njem pripravi vse za poročno gostijo, od njegovega do kraljevega gradu pa cesto, tlakovano z diamanti, in na cesti kočijo z vpreženim belim konjem. Sin se je žalosten odpravil domov. Večerilo se je in sin je šel v gozd po drva. Kralj mu jih je že spet podaril, a ker je videl, da je sin žalosten, ga je vprašal, kaj ga teži. Sin mu je povedal o nalogah, ki jih mora opraviti, da se lahko poroči s princeso. Kralj hrast mu je zaupal eno največjih skrivnostih začaranega gozda. Povedal je, da lahko z enim želodom z njegove glave opraviš katerokoli nalogo. Povedal mu je, da želod v celoti pogoltneš in dobiš neverjetno moč. Kralj je sinu obljubil zlate želode, če bo vsak tretji dan zalil ves gozd. Sin je obljubil in kralj je ugotovil, da ne laže. Sin je zalil gozd dvakrat in vsakič dobil dva zlata želoda. Tako je z lahkoto opravil vse naloge. Kralj mu je obljubil roko princese in ta je bila zelo vesela. Tisto noč pa so mimo hiše prišli roparji. Dobili so idejo, kako bodo kraljevi stražarji videli sina, namesto njih, kako krade. Tako so pokradli veliko denarja, v zakladnico dali sina in ga zaklenili. Trušč je zbudil princeso, ki je na skrivaj odhitela opazovat vse dogajanje. Naslednje jutro so stražarji našli sina v zakladnici. Kralj je jezen odpovedal poroko, saj je bil prepričan, da je kradel sin. Princesa, ki je vse videla, je hotela kralju pojasniti, a kralj je ni poslušal. Ko je šel sin naslednjič zalivat gozd, je kralju hrastu vse povedal. Dobil je tudi dva želoda. Kralj hrast je sklenil, da bo cel gozd pomagal iskati roparje. Po treh dneh iskanja jih še niso našli. Sin se je razočaran sesedel na tla. Ko se je usedel, se je trava ugreznila in sin je padel v skrivališče roparjev. Ti so se ustrašili in zbežali iz skrivališča. Zunaj so jih pričakala drevesa in jih zgrabila. Sin je iz skrivališča spravil ukraden denar.

Tako so vrnili kralju denar, roparje spravili v ječo, sin se je poročil s princeso, drevesa pa so začela pomagati vaščanom in niso več veljala za zlobna. Vsi so srečno živeli do konca svojih dni.

 

Andrej Časek Hojnik, 5. c

Lovrenc na Dr. polju

Mentorica: Andreja Emeršič





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Kidričevo!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!