PRAVLJIČNI SVET

Poznamo ljudi,

vseh sil in moči.

Prijatelji so vile,

ker dobre njih so sile.

Starši so včasih tudi močni velikani,

večinoma pa so luči,

ki razsvetljujejo nam pot,

v dobrem in slabem.

Sošolci so prijazni palčki,

veseli so kot zdaj rojeni malčki.

Učitelji so vsevede sove,

na njih vsak drugače se odzove.

Svet lahko je razumeti,

saj lahko se s pravljico poistoveti.

Ta naš svet je pravljica,

s srečnim koncem za vsakega.

Blaž Vidovič, 8. a

MOJ SVET JE PRAVLJICA

Moj svet je kot pravljica,

pisan in lep,

vsakogar, ki vidiš,

nosi lep nasmeh.

Sonce sije čez nebo,

razsvetljuje pokrajino.

Zavedaš se vsak dan za dnem,

življenje v pravljici je fino.

Ljudje se radi imajo,

nikjer ne vlada prepir,

saj so ljudje prijazni

in radi imajo mir.

Ta moj svet je kot pravljica,

pisan in lep.

Če tvoj svet ni tak,

potem si res slep.

 Lana Kozjak, 8. a

MOJA SREČNA PRAVLJICA

Moj svet kot pravljica,

v njem nastopa mavrica.

Barve včasih zbledijo,

ko oči mi solze zarosijo.

Če pa me kaj teži,

v pravljici nastopajo zveri.

Vendar spet vse v redu je,

ko moj princ na konju čaka me.

Mogoče vse se mi le zdi,

vendar srečna sem v svoji pravljici.

Lea Lobenwein, 9. b

SVET JE PRAVLJICA

Pravi svet pravljica bi bil,

v njem nihče se ne bi ubil.

Kot v utopiji živeli bi,

saj domišljija vladala bi.

Vladarjev ne bi bilo,

še manj pa nesreče,

krvi ali česar koli,

kar boli in je rdeče.

Iskrenih ljudi kakor hrane bi bilo,

na tone resnic, na tone pravic.

Če res takšen svet bi bil,

tam vsak srečen bi se zbudil.

Ampak raje se naspi,

upaj, da v takšnem svetu

zbudiš se tudi ti.

Sara Planinšek, 8. a