Z Marijo Golob sva se spoznali, ko je zaradi slepote potrebovala poseben računalnik. KO RK Cirkovce ji je pomagala pri nakupu. Od takrat je minilo kar nekaj let. Naše sodelovanje se je razširilo na medsebojne obiske otrok krožka Rdečega križa iz Osnovne šole Cirkovce na Marijin dom ali nje v šoli. Spoznavali smo, kako živiš, če ne vidiš. Pokazala nam je, kako se izostrijo ostali čuti, če ti eden manjka, kako se uporablja bela palica, kako se bere s prsti, kako veš, koliko je ura, kako telefoniraš in še in še.
Tokrat sem jo obiskala, da se dogovorim za ponoven obisk v šoli. Srečanje je bilo prisrčno. Skupaj z mamo smo klepetale in obujale spomine ob srkanju dišeče kave. Ob slovesu sva se tudi fotografirali in naredili skupen "selfi".

Hvala, Marija, da si naša prijazna prijateljica.

Pavla Veler