Na njem se vsakodnevno, pravzaprav vsako noč gnetejo kamioni vseh velikosti. Pogosto, zlasti ob raznih prireditvah, tam parkirajo tudi avtobusi. Neredko na njem prenočijo turisti v avtodomih oziroma počitniških prikolicah, ki se tu zaustavijo na poti proti morju ali navzor po Soški dolini.

Hrup, ki ga v zgodnji jutranjih urah, ko se šele začenja daniti, povzročajo kamioni, ki se odpravljajo na pot, je od vseh nadlog povezanih s tem parkiriščem še najmanj moteč.Četudi zaradi grušča ob speljevanju neznosno hrešči, so se okoliški prebivalci na ta vsakonočni ropot navadili. Ljudje imamo namreč to dobro lastnost, da se na tovrstna onesnaževanje s hrupom, ki so  stalna, privadimo in jih niti ne slišimo več. Mnogo bolj zaskrbljujoče je odmetavanje vsakovrstnih odpadkov v grmovje ob potoku in Soči. Da o opravljanju male in velike potrebe, prav tako v grmovju, niti ne govorimo. V bližini ni niti stranišča niti tekoče vode razen seveda Soče.

Najmanj kar bi bilo potrebno storiti je, da bi se postavili koši za smeti, se uredile sanitarije in tekoča voda. Asfalt je pravzaprav drugotnega pomena. Ker se v  neposredni bližini ob Soči nahaja stari mlin, bi bilo lepo, če bi se okolica očistila in se do Soče speljala steza. Poleti bi se lahko marsikdo, ki se za čez noč tu ustavi, osvežil v tolmunu pod mlinom.

Zatiskanje oči pred problemom, češ saj prostor ni naš (občinski) temveč je last DARS-a, ne vodi nikamor. Če pogledamo v Zemljiško knjigo, lahko ugotovimo, da je lastnik pravzaprav Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije. Ne glede na lastništvo, se ta zanemarjeni prostor nahaja v naši občini.

Če se parkirišča ne da urediti tako, da bi bilo zadoščeno vsaj osnovnim higienskim pogojem, potem ga je pač potrebno zapreti.