Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
9°C
JUTRI
22°C
8°C
Oceni objavo

Dvajsetič po stopinjah Valetnina Staniča

Planinsko društvo Valentin Stanič iz Kanala je letos organiziralo že dvajseti pohod Po stopinjah Valentina Staniča. Pobudnik prvega pohoda je bil Jože Medvešček, ki je na ta način želel ohraniti spomin na velikega rojaka, se pokloniti njegovemu delu, po drugi strani pa je »iskal iskrico« za oživitev dela pri društvu in v kraju.
Tekst: Milka Zimic, Lea Širok

 

Prvi pohod je sovpadel z 220-letnico Staničevega rojstva, a ta povezava ni bila osnovni vzvod. V PD so se že pred to obletnico posamezne večere posvečali pomembni osebnosti. Jože Medvešček je bil namreč tudi eden izmed pobudnikov proslave ob 200-letnici Staničevega rojstva.

 

Trasa pohoda naj bi simbolično povezovala kraje, kjer je deloval in služboval, torej Ročinj in Gorico. Morda pa jo je naš slavni rojak deloma celo prehodil. Slomšek je denimo v Drobtinicah iz leta 1848 navedel, da je Stanič za svoj god »obiskal« cerkev svojega zavetnika – Svetega Valentina na Sabotinu. Tudi Pregelj (Božje poti) opisuje, naj bi se Stanič z božje poti – Svete Gore vračal preko Sabotina, vendar je to lahko zgolj pisateljska fabula. 


Za prvi pohod je bil del poti na Sabotin na goriški strani že markiran. Do Korade so za markacije poskrbeli planinci PD Brda, do Kanala pa šest markacistov – članov kanalskega društva. Najbolj jih je skrbel izpostavljeni del preko grebena Sabotina. Zanimivo je, da je bilo glede kontrolnih točk kar nekaj konfliktnih situacij. Sabotin namreč »pripada« PD Gorica, Korada pa PD Brda. Da so pohod pripravili po današnji trasi, je bilo zato potrebnih veliko pogovorov.


Na prvem pohodu, ki so ga organizirali na nedeljo, 15. maja 1994, je bilo okrog 300 udeležencev, pridružilo se jim je 35 kanalskih šolarjev, ki pa so pohod opravili med tednom.

 

O letošnjem pohodu in načrtih PD Valentin Stanič smo se pogovarjali s presednikom društva Mirom Strosarjem. Kakor ugotavljajo, je pohod vsako leto bolj uspešen: „Letos je bilo kar 700 udeležencev. Spodbudno je, da se ga udeležuje veliko mladih. V pohod se z vedno večjim številom učencev vključuje tudi kanalska osnovna šola.“


Trasa pohoda je že ves čas enaka, ima pa več težavnostnih vstopnih mest. Najtežji del je iz Solkana na Sabotin in od tu preko Vrhovelj do Korade in Kanala. „Za tiste, ki niso vajeni daljših pohodov, je vstopno mesto tudi na Vrhovljah. Pohoda se lahko udeležijo tako izurjeni planinci, kakor pohodniki z nekoliko slabšo kondicijo. Učenci osnovnih šol pa vsako leto vstopijo na Koradi in opravijo pohod do Kanala.“ Za celoten pohod je potrebnih od 6 do 7 ur normalne hoje brez predolgih vmesnih postankov.

 

Pohod Po Stopinjah Valentina Staniča prerašča v vseslovenski pohod za fizično pripravljene planince,“ pojasnjuje Strosar, „saj je spomladi, v času pohoda, za visokogorje še prezgodaj. Od začetka se ga udeležujeta PD iz Celja in Kranja, lahko pa rečemo, da je na tem pohodu zastopan dobršen del slovenskih regij.“

 

Letos je najstarejši pohodnik imel okrog 82 let, najmlajši pa štiri. Pohod je ena od osrednjih dejavnosti društva. Lansko leto so po številnih zapletih in petnajstletnem prizadevanju planinskega društva odprli tudi prenovljen planinski dom Pod Ježo. Strosar dodaja: „Tudi v prihodnje nameravamo vztrajati s ponudbo v domu in pohodnikom, kolesarjem ter drugim obiskovalcem ponujati prisrčnost, ki jo planinci potrebujejo.“

 

Dom odpirajo 29. junija. Po prednaročilu je dom za skupine odprt vsak dan. Za posameznike pa konec tedna. Obiskovalci se lahko najavijo reko telefona, kmalu bodo povezani tudi s spletom. V društvu razmišljajo, da bi bil dom že z naslednjim letom odprt vsak dan: „Naslednje leto bomo obeleževali stoletnico začetka prve svetovne vojne in na tem delu Kolovrata bo takrat zagotovo velika gneča.“ Kolovrat je tudi sicer zelo dobro obiskan. Muzej na prostem iz prve svetovne vojne na Gradu, ki ga upravlja kobariški muzej, ima takorekoč vsakodnevne obiskovalce, nam je povedal Strosar: „Tudi številni kolesarji in motoristi se raje izognejo Soški dolini in se odločijo za pot čez Kolovrat.“

 

Dom Pod Ježo je najmlajši dom Planinske zveze Slovenije, kar mu prinaša olajšave glede oskrbe in priprave prehrane, je povedal Strosar in poudaril: „Letos je ministrstvo za obrambo lastništvo doma oziroma obmejne vojašnice Vogrinka preneslo na občino Kanal, občina pa je upravljanje prenesla na naše planinsko društvo. Vendar imamo sedaj precejšnje težave zaradi dvojnega statusa objekta, ki je kot obmejna stražarnica vojaški objekt in kot planinski dom gostinski lokal. Zato moramo pridobiti novo dokumentacijo o spremembi namembnosti objekta. Ta je za društvo prevelik finančni zalogaj, zato računamo, da bo to vprašanje uredil novi lastnik.“

 

OKVIR

Dom pod Ježo je v kraju Kuščarji, obmejna stražarnica pa je dobila ime po potoku Vogrinka, ki teče mimo Kuščarjev.

Prenovljeni dom ima jedilnico s 50 sedeži, tako da nudijo tudi tople obroke, ob mizah na prostem je prostora za 70 ljudi.

V skupni sobi je na voljo 40 ležišč, v zimski šest, v še eni sobi pa tri. Dom je odprt od junija do oktobra vsak petek od 16h do 22h, ter vsako soboto in nedeljo od 10h do 22h.


Naslov:

Planinski dom III. kategorije

Kuščarji 3, 5215 Ročinj

031 255 231

dom.pod.jezo@gmail.com

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Oglejte si tudi