Za vse uspehe na tekmovanjih in pri pouku mu je Občina Kanal ob Soči ob zaključku šole podelila priznanje in knjižno nagrado.
"Najprej je volja. In če je volja, ti tudi v šoli pomagajo z dodatnim poukom in dodatnimi vajami. Zagotovo je pomembno tudi, da si postaviš nek cilj. Moj je bil denimo ta, da bi imel vse ocene zaključene z odličnim uspehom in bi si s tem povečal možnost za pridobitev Zoisove štipendije. Zaradi tega sem želel imeti tudi kakšno zlato priznanje, saj prinaša dodatne točke,“ pojasni svoj ključ do uspeha. In planiranje, to je pomembno, doda. „Najprej zjutraj šola, nato trening, da sprostiš možgane, nato zopet dve uri časa za šolo,“ pravi.
Uspehi niso prišli sami od sebe, Luka se jih je lotil načrtno. „V osmem razredu je bilo organiziranih veliko več tekmovanj kot prejšnja leta in odločil sem se, da se bom poskušal udeležiti skoraj vseh. Prišel sem do srebrnih priznanj iz računalništva, logike, zgodovine, astronomije in matematike,“ pripoveduje. V devetem razredu je ubral drugo taktiko in se odločil, da bo šel na manj tekmovanj, a na teh poskušal doseči zlata priznanja. Uspelo mu je več kot odlično, saj je povsem do vrha segel na tekmovanjih iz logike, kemije, zgodovine, računalništva in fizike. „Šel sem še na angleščino in tekmovanje iz sladkorne bolezni, kjer sem bil samo bronast, ter na matematiko, kjer sem prišel do srebrnega priznanja,“ je skromen Luka. Zaradi uspehov je bil ob koncu leta povabljen na prireditev Zotkini talenti, kjer je Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije najboljšim mladim upom podelila priznanja. Sam jo je dobil za kemijo in logiko.
„Najbolj me zanima naravoslovje,“ pove Luka, „Matematika, kemija in tudi fizika so mi všeč, ker se vse dogaja po nekih zakonih. Pri zgodovini in geografiji se moraš vsaj malo naučiti podatke na pamet in jih nato poskušaš združevati, pri matematiki pa so pravila in skorajda ne moreš zgrešiti,“ doda. Kljub vsemu je odločitev o tem, kaj si zares želi postati v življenju, pomaknil za nekaj let v prihodnost. Čez pet, deset let se vidi v naravoslovju, rad bi raziskoval, rad bi pomagal z odkrivanjem novih znanj in stvari, ki bi pomagale ljudem. „In poleg tega, če bi se dalo še šport,“ pristavi. Vpisal se je na novogoriško gimnazijo, odločil se je za športni oddelek.
Luka namreč ni samo izjemen učenec, temveč tudi zagrizen športnik. Pri Odbojkarskem klubu Salonit Anhovo trenira odbojko in s klubom je že dosegel dva naslova državnih prvakov. Prav tako je bil del šolske odbojkarske ekipe. V sedmem in osmem razredu je s šolsko ekipo na tekmovanju ŠKL dosegel dva naslova državnih prvakov, letos pa osvojil drugo mesto. Tudi na tekmah Šolskih športnih tekmovanj so dve leti zapored osvojili naslov državnih prvakov, dobri so bili v odbojki na mivki in državni prvaki v mali odbojki. Če bi se moral odločati med športom in šolo, bi se najraje odločil kompromisno – za oboje. „Poskušal bom peljati oboje, dokler bo šlo,“ se posmeje.
Iz šolskih klopi v Kanalu pa bo v življenje ponesel spomin na šolo, na pouk, odmore, na prijatelje, tudi nekatere učitelje. Veseli se prihodnosti, z njo se ne obremenjuje, a mogoče vendarle ne bi hotel odrasti, saj ve, da ga čaka negotova prihodnost z iskanjem službe in reševanjem denarnih težav.
