Logo MojaObčina.si
DANES
18°C
6°C
JUTRI
18°C
2°C
Oceni objavo

Z rastlinami se je treba pogovarjati

Zeliščarko Bojko Gorgijevo smo že zasledili v medijih: v juniju je bila predstavljena v mesečniku Goriška, aprila lani je bila prvič na televiziji v dnevnoinformativni oddaji, dvakrat pa je v oddaji Dobro jutro razlagala o divji hrani. V pripravi je njena knjiga receptov: Zelišča in gozdni plodovi v prehrani.
Bojka Gorgijeva se je rodila v Makedoniji. Starša sta se s podeželja preselila v mesto Kočani in si ustvarila družino. S seboj sta prinesla navado prehranjevanja s prosto rastočo, divjo hrano, ki je meščani niso uživali, saj se je v mestu kupovala gojena zelenjava. Kočani so znani kot mesto riža in Bojka se iz otroštva spominja velikih vodnatih polj, predvsem pa številnih komarjev. Njena mama je pogosto pripravljala hrano iz cikorije (navadnega potrošnika), kislice, lobode in koprive.

V Makedoniji je spoznala Trajana, brata svoje prijateljice, ki je bil ravno na obisku, sicer pa je že nekaj let živel v Sloveniji. S Trajanom sta se poročila leta 1977 na gradu Kromberk in si v Novi Gorici uredila domovanje. Slovenskega jezika ni znala, naučila se ga je s prebiranjem časopisov in z gledanjem televizije. Rodila sta se jima sin Manuel in hčerka Peni. Zaradi številnih obveznosti in mestnega življenja je divjo hrano opustila. Četudi je v mladosti živela v mestu, je okoli hiše imela zelene površine in negovan vrt, v stanovanjskem bloku pa je toliko bolj pogrešala zelenje, zato je pod Kapelo začela obdelovati svoj vrt.

Leta 1990 sta z možem ustanovila podjetje BoTraGo (Bojka-Trajan-Gorgijev), ukvarjala sta se z uvozom in izvozom sadja in zelenjave. Tri leta kasneje sta sedež podjetja preselila v Plave, leta 2000 pa sta postala Plavljana. Od tedaj je imela Bojka, kot v otroštvu, zelene površine, predvsem pa divjo hrano pred svojim pragom. Druženje z Italijani, ki so divjo hrano poznali in govorili o številnih receptih, jo je spodbudilo, da je ponovno obudila znanje iz mladosti, ki ga je podkrepila s prebiranjem strokovne literature. Ko se je upokojila, se je poleg dotedanjega gobarjenja posvetila tudi zeliščarstvu.

Znanci ji pravijo, da nabirajo zelišča za čaj. Bojka pa vedno pripomni, da zelišča lahko uporabimo tudi za hrano, začimbe (trpotec, kopriva, koromač, kromač ...) in vlaganje (divji beluši, poganjki lobodike, alpski/planinski radič, regratovi popki, čemaž itd.). Na okus divje hrane pa se je treba privaditi, poudari Bojka, saj smo ves čas uživali jestvine iz trgovine ali pridelovali zelenjavo na vrtu. Za izboljšanje okusa sicer lahko dodajamo smetano, parmezan, sir, maslo.

Vedeti je treba, kdaj in kje se določene zeli nabirajo. V vsakem letnem času je mogoče dobiti hrano iz narave. Bojka poudari, da je spomladi treba prečistiti telo s čemažem, ki ga imenujemo tudi medvedova zel; ko se medved prebudi iz zimskega spanca, zaužije svojo rastlinico in si očisti prebavila. Od julija dalje nabiramo gozdne plodove: jagode, borovnice, maline, robidnice. Z avgustom se pojavijo prve gobe, ki jim Bojka pravi špijoni, saj napovedujejo sezono gob. Prve se pokažejo lisičke, potem jurčki, ježki itd. Opozarja, da gobe na hitro splaknemo, nikakor jih ne smemo namakati v vodi, prav tako pa jih tudi na hitro popečemo ali skuhamo, sicer olesenijo. Samo štorovke kuhamo.


Bojka naravo obožuje in spoštuje, pravi, da jo je treba videti, čutiti in v njej uživati. In z vsemi rastlinami se je treba nežno pogovarjati.

Kako poteka Bojkin dan? Za zajtrk z možem zaužijeta sezonsko juho (iz koprive, čemaža, divjih belušev ...) ali frtaljo (iz koprive, rmana, regrata, trpotca, mete, melise, koromača, pokalice, medvedje šape …). Bojka pravi, da četudi zaužijeta samo juho, imata energije vsaj za pol dneva. Nato se odpravita v naravo po divjo hrano. S seboj vzameta sadje, iz vodnih izvirkov pa si točita vodo, v katero pomakata koprivo ali meto. Ko se vrneta, pripravi Bojka iz nabranega rižoto, testenine ali polento. Pogosto ju obišče pet vnukov, fantov, ki so že navajeni, da se pri babici uživa drugačne specialitete.

 

Oglejte si tudi