Logo MojaObčina.si
DANES
15°C
8°C
JUTRI
19°C
8°C
Oceni objavo

Po poti miru in spomina na soško fronto

Ponedeljek, 3. 10. 2016, ponoči, proti jutru, nebo je pobesnelo, grmenje, bliskanje, dež, sodra je pobelila Kanalski Vrh, Krstenice. Kakor opomin na preteklost – na čas pred stotimi leti. Takrat so padale granate in svinčene krogle. In ti si nam krvava tekla, je napovedal Goriški slavček Simon Gregorčič.

Upokojenci Društva upokojencev Kanal smo organizirali 13. pohod Po poti miru in spomina na soško fronto.

Predsednika DU Kanal g. Franca Komaca smo ta dan spoznali v novi vlogi, v vlogi vodiča in zgodovinarja. Predstavil nam je Sočo, reko Sočo in vas Sočo, ki je v prvi svetovni vojni odigrala pomembno vlogo.

 

V času prve svetovne vojne je Soča veljala za zelo pomembno točko v zaledju. Tu je bilo v času soške fronte armadno poveljstvo, od koder so prihajali vsi ukazi na frontno linijo Krn−Rombon. Zaradi dobrega položaja je bilo po celi dolini veliko vojaških objektov, ki so služili za nemoteno oskrbo vojske. V tistih časih je čez dolino šlo na tisoče in tisoče ljudi, ki so za seboj pustili veliko različnih spomenikov in obeležij.

 

Najprej smo se ustavili tik pred samim središčem vasi, kjer je v reki Soči velik kamen, preko katerega je bil speljan most na levi breg reke, kjer so bile bolnica in več barak ter pekarna v neposredni bližini, na nasprotni strani, torej na desnem bregu, pa so bile barake za rehabilitacijo. Teh objektov ni več.

 

Nato smo si ogledali cerkev sv. Jožefa, ki je poznana po poslikavah Toneta Kralja, spomenik padlim v 2. svetovni vojni, ki je ob cerkvi, ter nato še vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne, kjer je pokopano 1400 vojakov, ki so padli na fronti, umrli v bolnišnici ali bili žrtve naravnih nesreč.

 

Pred cerkvijo stoji naravni spomenik, lipa, najmogočnejše drevo v dolini Soče.

 

V neposredni bližini cerkve je stavba, v kateri je danes osnovna šola, med 1. svetovno vojno pa je bilo v njej nastanjenih približno 30 oficirjev. Nad šolo na Lemovlju pa je bila postavljena telefonska in telegrafska postaja.

 

Nato smo se zapeljali do malih korit, kjer so bile v neposredni bližini kmečkega turizma Jelinčič barake za oskrbo, pralnica in pa tudi kovačija, kjer so izdelovali buzdovane za potrebe fronte.

 

Peš smo nadaljevali pot in na Na logu smo si ogledali mesto, kjer je bilo vojaško barakarsko naselje za 1000 vojakov − 6 barak in ena baraka za ruske ujetnike.

 

Nato smo šli peš po levem bregu Soče po Soški poti mimo velikih korit reke Soče. V kraju Za otoki pa smo si ogledali še cerkvico in sakralne objekte oz. obeležja, ki jih je postavil duhovnik Avgust Ipavec, rojak iz Ročinja, sedaj bivajoč na Dunaju.

 

V Bovcu smo si pod vodstvom vodiča Miloša Domevščeka ogledali še Ravelnik − muzej 1. svetovne vojne na prostem. Tu je potekala prva avstroogrska obrambna črta.

 

Sledilo je kosilo Pod lipco v Bovcu. Med vožnjo proti domu pa smo si na avtobusu ogledali še posnetke iz leta 1991, spopad z vojaki JLA v Rožni Dolini.     

 

Dan je minil v prijetnem druženju in spoznavanju krute zgodovine, z željo, naj se to več ne ponovi.

 

Besedilo: Sonja Kralj

 

Oglejte si tudi