Obletnici odhoda Maksimiljana v Mehiko je bilo posvečeno srečanje potomcev nekaterih evropskih plemiških družin na gradu Miramar blizu Trsta. Najvišji predstavnik modre krvi na srečanju je bil Markus Emanuel Salvator Lorraine- pravnuk cesarja Franca Jožefa I. in njegove soproge Elizabete Bavarske imenovane tudi Sissi. Na slovesnosti smo v združenem pevskem zboru zapeli tudi pevci mešanega pevskega zbora Jože Srebrnič iz Deskel.
Naš zbor se je skupne vaje v Miramaru udeležil že v soboto 13. aprila. Po vaji smo v grajskih prostorih skupaj z vsemi nastopajočimi zapeli nekaj slovenskih pesmi pod vodstvom Adele Jerončič. Ogledali smo si tudi park ob gradu, ki pa zadnje čase ni najlepše urejen. V zgodnjem nedeljskem jutru, 14. aprila smo se dobili z ostalimi nastopajočimi ob grajskem pristanišču, kjer smo se upevali in imeli vajo na osrednjem prizorišču. Na lepem dvorišču gradu Miramar se je prireditev začela ob 11h.
Ob spominu na ta dogodek smo skupaj s pihalnim orkestrom in zbori iz Portoroža, Lokve in zamejstva pod vodstvom prof. Alessandra Švaba zapeli avstrijsko himno v treh jezikih (italijanskem, slovenskem in avstijskem) in Odo radosti. Vse se je odvijalo na čudovitem dvorišču gradu Miramar.
Glasbenemu programu so prisluhnili potomci Habsburžanov in veliko predstavnkov visoke družbe modre krvi, ki ga je spremljala gospodarska delegacija petdesetih gostov iz srednje Evrope. Po dvorišču so se sprehajale gospe v čudovitih oblekah iz obdobja Maksimiljana. Veliko pozornosti je pritegnila Maksimilijanova žena Charlotte Belgijska, s katero je živel v gradu Miramare.
Prisotni so bili naudušeni nad petjem in igranjem orkestra, ki je za konec zaigral še nekaj Straussovih valčkov. Grajske dame in nekateri nastopajoči smo pospremili Habsburžane do ladje v pristanišču, kjer so se gostje vkrcali na dvojamborno ladjo in v spremstvu čolnov odpluli proti Trstu. Bil je lep nedeljski dopoldan.
