Zanimanje za izlet je bilo večje od števila sedežev. Glavna organizatorka izleta Nada se je bila prisiljena »šlepati« malo stoje, malo sede na stopnicah.
V ponedeljek zjutraj smo z avtobusne postaje v Kanalu krenili po Soški dolini proti Bovcu.
Po kratkem postanku v Bovcu smo pot nadaljevali čez cestni prelaz Predel, mimo Trbiža, Rateč, Kranjske Gore, Jesenic, Lesc … do Brezij, kjer je na gorenjski ravnini pod bogatimi gozdovi Karavank, Jelovice in Pokljuke ter mogočnim Triglavom Bazilika Marije Pomagaj. Prelepo svetišče Marije Pomagaj na Brezjah se je skozi čas nekajkrat spreminjalo. Raslo je od majhne cerkvice sv. Vida s pripadajočo Marijino kapelo do slovenskega Marijinega narodnega svetišča. Trg pred Baziliko se nadaljuje v Park miru s kipom svete Družine. Na plošči pod skulpturo smo lahko prebrali: »Zdravje in sreča ter razumevanje v družini so najpogostejše želje obiskovalcev bazilike.« Na oltarju v baziliki je prt, ki je ročno delo tudi članic našega društva.
Z Brezij smo pot nadaljevali do čudovitega jezera v okolici Preddvora, ki se ponaša z neokrnjeno naravo. Po vojni je domačin gospod Tone Tičar predlagal, da bi Preddvor dobil umetno jezero. Tam, kjer je danes jezero, je bil v preteklosti gozd. Gozd so posekali in prodali najboljšemu ponudniku. Tako so prišli do osnovnega kapitala in začelo je nastajati jezero Črnava, ki tako že dolga leta privablja mnoge turiste.
Poleg jezera so v Preddvoru zanimive tudi sekvoje, ki niso ravno značilne za naše okolje, zato je njihova visoka in elegantna drža vredna občudovanja. Mogočne veje in krošnje sekvojam omogočajo, da vpijajo vlago tudi iz ozračja. Na obstanek preddvorskih sekvoj pa še danes močno vplivata ugodna klima v zaledju gorskih verig in dovolj velika količina dežja.
Pot smo nadaljevali po dolini Spodnjega in Zgornjega Jezerskega, od koder so se nam ponujali čudoviti razgledi na Kamniško-Savinjske Alpe. Ustavili smo se pri Planšarskem jezeru na Zgornjem Jezerskem. Jezero ima obliko srca. Domačini so ga zajezili v spomin na veliko ledeniško jezero, po katerem je kraj dobil ime. Poleg neokrnjene narave in pogledov na zasnežene vršace so se nam vtisnile v spomin dobro ohranjene strehe, pokrite s skodlami.
Z Jezerskega smo se strmo vzpenjali do prelaza Jezersko sedlo in se spustili v kraje Korotana, kjer smo se ustavili v Železni Kapli, kjer je klimatsko zdravilišče. Na vzpetini nad krajem stoji romarska cerkev Device Marije v Trnju, ki zagotovo velja za najlepši okras Železne Kaple. Pod cerkvijo je zanimivo terasasto pokopališče. Da so bili ti kraji nekdaj slovenski, priča tudi to, da so na nagrobnikih večinoma slovenski priimki.
Pot smo nadaljevali do domačije Florjan, kjer smo si ogledali muzej motornih koles in kmečki muzej. Prijazna družina nas je postregla z domačimi suhomesnatimi dobrotami.
Po Selški dolini smo se mimo Borovelj preko prelaza Ljubelj vrnili v Slovenijo in po obilni večerji v Podljubelju krenili proti domu.
Izlet je vodila gospa Zdenka, ki nam je med vožnjo opisovala znamenitosti in zgodovino krajev, skozi katere smo se peljali.
Hvala njej in šoferju Davidu, ki nas je polne lepih vtisov v večernih urah varno pripeljal domov.
Besedilo: Marija Marinič
