Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 05.12.2016

pretežno oblačno
Ponoči se bo oblačnost od jugozahoda prehodno širila tudi nad osrednjo in del vzhodne Slovenije. Po nekaterih nižinah bo zjutraj megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, na Primorskem od 0 do 5 stopinj C.
1°C | 11°C
torek, 06.12.2016
-1°C | 12°C
sreda, 07.12.2016
-3°C | 11°C
četrtek, 08.12.2016
-4°C | 10°C
petek, 09.12.2016
-3°C | 10°C
Opozorila
Nedelja, 4.12.2016 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
1°C
11°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila Dogodki

Buen Camino peregrino ali 900 km peš pri ......


DOGODKI, OSTALO

| |
27.02.2012      5:22
A A

Buen Camino peregrino ali 900 km peš pri sedemdesetih


Ob koncu lanskega poletja se je na več kot 900 km dolgo romanje po poti svetega Jakoba, ki jo vsako leto prehodi ali prekolesari na tisoče romarjev, odpravil Joško Drašček iz Kanala. Čeprav ima za seboj že dobrih sedem križev, je v družbi soromarja Hinka prehodil celo pot in po 38 dneh sta dosegla težko pričakovani cilj Compostelo. Svoje vtise z dolge romarske poti je zaupal tudi nam.


Srečna romarja pred katedralo v Composteli. Foto: arhiv Joška Draščka
Srečna romarja pred katedralo v Composteli. Foto: arhiv Joška Draščka
Deli:

"Buen Camino je pozdrav, ki sem ga na poti Camino Frances slišal neštetokrat. Tako se namreč med sabo pozdravljajo pohodniki oziroma romarji, namenijo pa ti ga tudi prijazni domačini, ki dobro vedo, kaj pomeni hoditi po eni najstarejših romarskih poti v Evropi. Najljubši pa mi je bil ta pozdrav, ko mi ga je v Burgosu v zgodnjem jutru spoštljivo namenil fantek, ki ga je oče  peljal v vrtec. Tak spontan otroški pozdrav vsakemu romarju na tej poti samopremagovanja vlije novih moči," pripoveduje o 900 kilometrov dolgi poti sedemdesetletni Joško Drašček.


Obiskovanja romarskih krajev so že starodavna oblika izražanja spoštovanja do nadnaravnega, pojasni. Največji razmah so doživela v srednjem veku. Sveto potovanje je obsegalo tri romarske cilje. Najvažnejše je bilo romanje v kraje Jezusovega bivanja, zlasti v Jeruzalem. Sledil mu je Rim kot prestolnica krščanskega sveta in Compostela, kjer častimo prvega mučenca med apostoli, sv.Jakoba starejšega. Njegov grob so odkrili v devetem stoletju, ko je nad njim zasijala zvezda. Zato so kraj poimenovali Campo stela – Compostela – Zvezdno polje.


"Hoja po Jakobovi poti v Compostelo je vsakodnevno druženje z ljudimi, ki prihajajo praktično z vseh koncev sveta. Zanimivo je opazovati, kako se ljudje različnih življenjskih navad in stanov s prehojenimi kilometri utapljajo v umirjen ritem romarskega življenja. Tudi navaden popotnik se spremeni v romarja, ki v začetku z omahujočimi, kasneje pa z odločnimi koraki zaide v svojo notranjost in srka življenjska spoznanja, ki so mu bila do tedaj tuja. Utrne se tudi solza olajšanja. Hodiš med ljudmi, pa imaš včasih občutek, da si sam. Ali si res sam? Gospa Bernadett iz Nemčije mi je rekla: 'Nikdar nisem sama, vedno je Bog z menoj.'"

Kaj se pravzaprav dogaja s tabo na Caminu, se sprašuje naš sogovornik. Pomenljiv odgovor je prebral v enem izmed zavetišč: »Ne delaš ti Camina, Camino dela tebe...«

Kakor pravi, ni bil nikdar pretirano vnet popotnik, vendar pa je rad zahajal v naše gore v družbi umirjenih pohodnikov. Nenadoma pa je v tem smislu ostal sam. Vendar, kako je rada rekla njegva mama, 'človek obrača, Bog obrne': "V roke sem namreč kmalu dobil knjigo zakoncev Rigler iz Ljubljane Blagor vama, uboga reveža. Pogoltnil sem jo. In že je sledila tudi telesna preizkušnja na slovenski Jakobovi poti, ki je dolga 300 kilometrov, prehodiš pa jo v devetih dneh. Prestal sem jo z močno ožuljenimi nogami, vendar pa z dovolj izkušnjami, da sem začel razmišljati o Caminu." 

Na slovenskem Caminu je spoznal Hinka, svojega soromarja v Compostelo. Hinko je bil takoj trdno odločen, da gre na pot, pa čeprav sam. Na Joškovo odločitev pa je delno vplival tudi prijatelj Fonze iz  Poreč. Nagovoril ga je nekako tako: »Veš, ko si enkrat star šestdeset let in čutiš, da moraš to narediti, ne smeš več odlašati«. Čeprav je takrat že zakorakal v enainsedemdeseto leto, je sprejel izziv.

Pred odločitvijo, ali naj se poda na Camino, je prebral več knjig. Zavedal se je, da je to hud izziv in zato je hotel biti vsestransko pripravljen: "Fizično se se dobro pripravil, saj sem imel že pred odhodom v nogah preko 600 km. Največkrat sem šel od doma na Sveto Goro, pa v Solkan in se vrnil domov po dolini  reke Soče. Že takrat sem uporabljal kremo za utrditev podplatov. Učinek je bi popoln – Camino sem oddelal brez žuljev. Za psihično utrditev pa sem enostavno uporabil svojo trmo."

Njegiva načela pred odhodom so bila naslednja: sprejeta odločitev mora biti nepreklicna; tudi v težkih trenutkih se ne smeš smiliti sam sebi; dobro moraš poznati meje svojih sposobnosti, da ne pregoriš. Romanje je skupaj s Hunkom oprail med 25. avgustim in 29. septembrom 2011. V tem času sta prehodila preko 900 km,  začetek poti pa je bil v St. Jeanu v Franciji. Do tja sta z osebnim avtom, letalom in taksijem potovala preko Benetk, Madrida in San Sebastiana ob Biskajskem zalivu. Na letalu se jima je do Madrida nepričakovano pridužila še gospa Zdenka iz Nove Gorice. Hinko je hudomušno pripomnil: »Sv. Jakob je poskrbel, da smo postali ljudje«. Pa vendar je to veljalo samo do Puente la Reina, njihovi načrti so se namreč razlikovali in s Hinkom sva odšla naprej.


Joško pripoveduje, da so najtežji prvi dnevi romanja, ko se telo šele privaja na nenavaden napor. Enkrat te »špikne« v kolenu, drugič zapeče v gležnju ali uščipne v hrbtu. Vse to so realnosti Camina. Mladi romar Gastone iz Milana ga je podučil: »Per Camino questo é normale«.

Ker jima je šlo dobro, sta s Hinkom razmišljala, da bi iz Fisterre šla še do Muxie: "Med potjo pa sva izvedela, da prihaja v Santiago gospod Friškovec, zato sva pešačenje uskladila tako, da sva prisostvovala njegovemu somaševanju pri slovesni maši v katedrali v Santiagu. To je bilo eno najlepših doživetij najinega romanja. Doživela sva tudi kadilnico. To je pika na i pri maši v katedrali. Seveda romanje zazanamujejo tudi ogledi znamenitosti med potjo, posebno pa še v mestih Puente la Reina, Burgos, Leon, Astorga, Cruz de Ferro, Santiago in seveda v  Finterri."


Posebno draž pa je zanj na Caminu predstavljalo srečanje s Cruz de Ferrom, železnim križem: "To je bil trenutek, ki sem ga težko pričakoval 550 km. Običaj je, da vsak romar prinese kamen iz rodnega kraja in ga položi pod križ. Sam sem vzel kamen pri cerkvi našega sv. Jakoba in ga skupaj s kamenčki z imeni otrok na naši ulici in imeni drugih, ki so me prosili, naj se jih na poti kdaj spomnim, položil pod križ na slovensko in občinsko zastavo ter ob Jakobovo školjko. Na koncu pa sem zmolil očenaš – morda še nikoli tako zbrano. Naš sv. Jakob in vsi ostali bodo tako v naši zavesti za vedno ostali na Caminu. Gospa Chiara iz Ancone mi je kasneje v Santiagu ganjena pripovedovala, kako je izgledal ta moj obred."


Od Monte del Gozo do Santiaga sta v meglenem jutru in velikem pričakovanju prišla neverjetno hitro. Nenadoma sta se znašla pred katedralo, pripoveduje Joško. "Uspela sva. Romarski objem, solze sreče, spominska fotografija. Sledil je vstop v katerdralo, nikoli še kaj tako težko pričakovanega. Oko se je zopet orosilo, ko smo se rokovali s sv. Jakobom. Kasneje sva prejela še Compostelo – potrdilo, da sva opravila Camino in da bova večno zapisana na listi Compostelcev," se spominja občutkov ob zaključku dolge poti.


Zanimivo je, da je na Caminu veliko cerkva posvečenih Božji materi. To kaže na to, kako so ji romarji zaupali. Pred odhodom so se ji izročili v varstvo, pred vrnitvijo pa so jo v Fisterri prosili za srečno vrnitev: "Enako sem naredil tudi jaz. Fisterra, najzahodnejši del Španije, je srednjeveškemu romarju pomenila konec sveta, nama pa je pomenila konec romanja. Ko sem stal na skalah pod mogočnim svetilnikom in zrl čez Atlantik, sem podoživel cel Camino. Vprašal sem se, od kod sem jemal moč, da sem vse to zmogel. Logičen odgovor ste že prebrali."


Za zaključek pa Joško dodaja: "Če bodo te vrstice koga spodbudile, da se odpravi v Compostelo, mu že sedaj namenjam pozdrav Buen Camino. Pot  naj začne s starim romarskim vzklikom 'Ultreia deus aia nos'  ali 'Vedno naprej, Bog nam pomagaj'".






0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Kanal ob Soči!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Lokalni časopis Most
Številka: 49
Izšla: 22.09.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
December 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13
04.12.2016
Danes ni dogodkov.
05.12.201 | Ostalo
1. Miklavževanje
06.12.201 | Ostalo
Delavnica izdelave vizitk
08.12.2016 | Ostalo
Predavanje
09.12.2016 | Ostalo
1. Večer parkeljnov
10.12.201 | Ostalo
Tržni dan
10.12.2016 | Ostalo
1. REKREATIVNI TEK OB SOČI
10.12.2016 | Ostalo
Komedija SREČNO LOČENA
11.12.201 Ni kategorije
Pohod na Jelenk
11.12.201 | Ostalo
Pohod na Jelenk
11.12.2016 | Ostalo
Zimski abonma
05.12.201 | Ostalo
1. Miklavževanje
06.12.201 | Ostalo
Delavnica izdelave vizitk
08.12.2016 | Ostalo
Predavanje
09.12.2016 | Ostalo
1. Večer parkeljnov
10.12.201 | Ostalo
Tržni dan

Bodite prvi pri oddaji mnenja.