Župan Andrej Maffi, kako odgovarjate na kritike glede obvoznice?

Vsak projekt ima tako podpornike, kot nasprotnike. Prav je, da se predstavijo mnenja, da jih imajo ljudje možnost pretehtati in se odločiti. Obvoznico bomo zato predstavili tudi na zboru krajanov.

Sam sem že kot občinski svetnik sodeloval pri odločanju o tej obvoznici. Že takrat sem vedel, da ne bo nobene druge trase, razen te, najkrajše. Zanjo je bil sprejet lokacijski načrt in od takrat je bolj ali manj odločeno, kakšna bo. Verjamem pa, da si ljudje mogoče niso predstavljali, da bo most daljši od sto metrov in da bo obvoznica nekaterim prečkala dvorišče.

Sicer pa mi je žal, da je bila moja izjava v prejšnjem Mostu razumljena kot grožnja krajanom, da jih želimo razlastiti. Hotel sem jih namreč le opozoriti, da se to lahko zgodi. Moja izjava je bila povsem dobronamerna.

Umeščanje objektov v prostor je zelo zahtevna stvar. Zakaj niste krajanov prej pozvali na javno razpravo in jih seznanili z nameni glede obvoznice?

Tako dolgo smo čakali, ker Direkcija za ceste ni imela pripravljenih natančnih odgovorov, denimo okrog krožišča ali križišča. Poleg tega so bili vsi koraki jasni že od leta 2000. Od takrat ni bilo več možnosti spreminjanja, ampak smo enostavno čakali na vrsto. Obvoznica je umeščena v Občinski prostorski načrt (OPN). Zanimivo pa je, da ji ni nihče oporekal, ko smo ga pripravjali. Opažam, da se ljudje prebudijo šele tik pred začetkom investicije. Tudi pri OPN-ju je bilo tako. Kljub temu, da smo jih obveščali, naj sodelujejo s pripombami med pripravo, odziva ni bilo. Ko pa smo OPN sprejeli, so bili presenečeni. Sedaj pripravljamo spremembe OPN-ja in ne vem, ali bo kdo kaj napisal glede obvoznice.

Kaj boste naredili, če se bodo krajani uprli obvoznici. Jo boste še naprej podpirali?

Naj povem, da razumem tiste, ki jih bo poseg prizadel in mi ni vseeno. Iz lastne izkušnje lahko povem, da smo morali ob gradnji nove cementarne po 16 letih zapustiti hišo na Skalah in se preseliti na Močila zaradi splošnega dobrega, delovnih mest. Zato vem, da ta izkušnja ni prijetna. Pri obvoznici pa gre le za dele parcel, dele vrtov. Zato pričakujem razumevanje, da je potrebno včasih stopiti korak nazaj za splošno dobro. Razumem, da to ni prijetno in je velik poseg v življenju posameznika. Ker pa vidim veliko pozitivnih učinkov obvoznice, ne morem biti proti. Že od začetka sem prepričan, da je to rešitev za Kanal. Zmanjšala bo izpušne pline, povečala prometno varnost. Omejitev hitrosti bo takšna, da onesnaženje ne bo večje, tovornjaki in avtobusi, ki se sedaj s težavo srečujejo na mostu, bodo preusmerjeni na obvoznico. Tudi zaradi tekočega prometa bo manj onesnaženja. Prireditve, zaradi katerih sedaj zapiramo regionalno cesto, bi lažje organizirali. Center Kanala bi tako lahko oživili recimo tudi s koncertom ob vodnjaku in podobno.

Strinjam se, da bi jo lahko poimenovali drugače, morda, novi most. Obvoznica, ki bi promet preusmerila pri Ajbi in se priključila pri Morskem bi namreč mimo Kanala dejansko odpeljala tudi vse goste in turiste na poti med Bovcem in Novo Gorico. Proti tej rešitvi smo bili že leta 1998.

Tako bi rekel: manjšina bo izgubila, večina pa pridobila. In računam, da se bomo dogovorili, da je pozitivnih učinkov obvoznice več, kakor negativnih.

Pripravljate še en projekt, Rekreacijsko-turistični center (RTC) v Plaveh. V povezavi s tem nas zanima, kaj bo s kampom v Kanalu, ki ga pogosto poplavlja in kako razmišljate o urejanju desnega, poplavnega brega Soče, na katerega ste sedaj navozili zemljo.

Večkrat smo že povedali, da je Soča že večkrat pokazala, do kod rabi prostor. Desni breg smo sedaj sanirali zaradi videza, ni pa to dolgoročna rešitev. Podobno je s kampom, ki potrebuje novo lokacijo. Sedaj imamo z njim vsi velike težave, od občine, do turističnega društva in najemnika. Namesto, da bi na varni lokaciji razvijali sodoben kamp, vsako leto vlagamo v odpravljanje škode po polavah. Kje bi lahko bil nov kamp, je stvar široke in dolgotrajne razprave.

Prvi povod za oživljanje Plav pa je bila kolesarska pot Solkan-Plave, ki mora biti letos dokončana. Ker je pot primerna tudi za družine, smo oblikovali idejo o RTC Plave, ki jo bomo še letos predstavili krajanom. Tu bi lahko bil ekološki kamp, po jezeru bi lahko vozila ladja, lahko bi imeli izposojo kajakov ... To so za enkrat le sanje, vendar so po moje uresničljive. Pot do realizacije bo pa še dolga. Razvoj RTC-ja pa ne pomeni selitve kampa iz Kanala. To sta dve samostojni zgodbi, prinašata pa večjo turistično ponudbo v občini.

Med drugim tudi zaradi tega, ker gre za poplavno območje in bo dovoljenje morala dati tudi Agencija za okolje.

Tudi to bo potrebno upoštevati. Trenutno sodelujemo z novogoriškimi Vodovodi in kanalizacijo, s SENG-om in z občino Brda. Pred tem bo potrebno zaradi prometne varnosti urediti dostopna mesta do jezera in upoštevati vse ukrepe, ki ščitijo zajetje Mrzlek.

Najbližja pa je investicija v prenovo vrtca v Kanalu, saj se bo začela med počitnicami.

Letos bomo začeli s temeljito prenovo vrtca, s katero bomo tako otrokom, kot zaposlenim zagotovili kakovostno okolje, vrtec pa bo tudi energetsko učinkovit in varčen. Podobno rešitev glede energije pripravljamo tudi za vrtec Deskle.

Prepričan sem, da bodo starši razumeli, da bo varstvo nekoliko moteno, saj bivanje v vrtcu v času prenove ne bo varno. Zato ga bomo morali izprazniti. Ob tem naj pohvalim ravnateljico, ki je za čas prenove pripravila razporeditev pouka, tako da ne bosta okrnjena ne pouk ne varstvo.

Starše pa prosim za razumevanje in potrpežljivost, saj je prenova, ki se bo predvidoma zaključila marca naslednje leto, v dobro vseh: otrok, zaposlenih in staršev.