Po štirih letih zapletenih usklajevanj skozi 36 ustanov, ki odločajo o prostorskih aktih, so pristojne ustanove septembra vendarle prižgale zeleno luč tudi z kanalski občinski prostorski načrt. Občinski svetniki so ga nato potrdili šele na izredni seji občinskega sveta. Odločanje o najpomembnejšem razvojnem dokumentu lokalne skupnosti so na redni seji septembra namreč zavrnili, ker gradiv niso dobili pravočasno in se niso uspeli pripraviti na razpravo. Obenem so poudarili, da javnost po njihovem mnenju ni bila dovolj vključena v začetne priprave občinskega prostorskega načrta (OPN).
Na izredni seji jih je nato prepričal tudi amandma, ki dejavnosti na deponiji v Ložicah omejuje zgolj na odlaganje naplavin iz Soče. Prostorski načrt je namreč omogočal, kakor je pojasnila svetnica Mira Bandelj (SD), tudi predelovanje proda in odlaganje odpadnega gradbenega materiala. Veliko pripomb je bilo zaradi sprememb namembnosti zemljišč, saj OPN po mnenju svetnikov ni dovolj upošteval vseh predlogov občanov. Svetnik NSi Slavko Jereb: „Ne nazadnje sem imel pomisleke, da so bile nekatere pobude, ki so bile prepozo vložene, že obravnavane in vključene v ta občinski prostorski načrt, kljub temu, da smo se dogovorili, da se pobude, ki niso prispele pravočasno, ponovno obravnava po sprejetju OPN in se sproži postopek za spremembo akta.“
Po burni razpravi, ki pa se je zaključila s soglasnim sprejetjem OPN-ja, je župan Andrej Maffi povedal: „Po objavi v uradnem listu bo OPN že začel veljati in bo potrebno čim prej srejeti sklep o začetku postopka za spremembo akta, da bomo vanj vključili pobude, ki so prepozno prispele.“
Občinski prostorski načrt je uradno stopil v veljavo v začetku decembra, celoten odlok pa je dosegljiv na spletni strani občine: http://www.obcina-kanal.si/ads/mma_bin_public.php?id=2012121109260379
"Varčevalni" rebalans
Na novembrski seji so občinski svetniki potrdili „varčevalni“ rebalans proračuna, s katerim so nekatere investicije z letošnjega premaknili v naslednje leto.
Do konca septembra je bila realizacija proračuna na prihodkovni strani 5.286.013 evrov ali dobrih 65 odstotkov od načrtovane. Največji izpad pri prihodkih je bil pri prodaje osnovnih sredstev in zemljišč. Na odhodkovni strani je bila realizacija 5.460.044 evrov ali dobrih 62 od načtovane. Od tega je bilo za investicije porabljenih 1.870.219 evrov ali nekaj več kot 52 odstotkov, za investicijske transfere pa 244.333 evrov ali dobrih 59 odstotkov od načrtovanih. Občinska uprava je do oktobra uspela zaključiti naložbe, ki so sofinancirane s sredstvi iz evropskih skladov: komunalno infrastrukturo na Kanalskem Vrhu, naložbo vodovod Lokovec-Kal nad Kanalom (120 priključenih na vodovod) z ustreznimi uporabnimi dovoljenji, ter zavarovanje trase Plave-Vrtače (CroCTaL-kolesarska povezava).
Ob rebalansu proračuna so svetniki na novembrski seji med drugim podprli tudi nakup novega gasilskega vozila, vrednega 240 tisoč evrov. Dobilo ga bo Prostovoljno gasilsko društvo Kanal, ki v letu 2013 praznuje 150 let obstoja. So pa svetniki ob razpravi o nakupu vozila pred novembrsko sejo zahtevali, da PGD Kanal pripravi načrt financiranja vozila, iz katerega bo razvidno, koliko nameravajo prispevati sami in koliko naj bi prispevala občina, ki je od države v ta namen že dobila okrog 32 tisoč evrov. Prav tako se svetniki želijo izogniti dokaj ustaljeni praksi hitrega odločanja glede opremljanja prostovoljnih gasilcev, zato so zahtevali, da poveljniki vseh gasilskih društev v naši občini in civilne zaščite skličejo sestanek Javne gasilske službe, preverijo stanje vozil in opreme ter oblikujejo dolgoročni načrt nakupov za vsa društva in civilno zaščito.
Modre cone
Zelo živahna pa je bila razprava o Odloku, s katerim namerava občinska uprava urediti režim parkiranja na modrih conah v občini. Prebivalci Trga Svobode, na katerem so pred kakšnim mesecem zarisali modro cono le na eni strani parkirišča, so na Krajevno skupnost in na občinsko upravo naslovili pismo, v katerem so izrazili nestrinjanje s takšnim načinom uvajanja novih režimov parkiranja, ki seveda močno vplivajo na življenje prebivalcev. Motilo jih je predvsem dejstvo, da občinska uprava na glavnem trguv Kanalu, ob dveh gostinskih lokalih, pekarni, kozmetičnemu in frizerskemu salonu, ter trgovini z oblačili, načrtuje ukinitev več parkirnih mest, v čemer pa, glede na pomanjkanje parkirišč v središču občine, ne vidijo pravega smisla. Ob tem pa prebivalcev in lastnikov lokalov predstavniki občine niso poklicali niti na pogovor, na katerem bi jim vsaj pojasnili, kaj pripravljajo.
Večina občinskih svetnikov se je strinjala, da je o režimu uvajanja modrih con potrebno narediti celostno študijo na ravni občine in parkiranje urejati v sodelovanju s krajani. Kakor je poudaril svetnik DeSUS Marko Bucik, modre cone sicer lahko izboljšajo težave s parkiranjem, vendar je potrebno poskrbeti tudi za prebivalce v neposredni okolici takšne cone: „Župan vedno poudarja, da morajo biti stvari pisane na kožo ljudem. O teh površinah ne morejo odločati arhitekti, odločali bomo krajani.“ Kot zglednega je predstavil primer parkiranja v Solkanu, kjer so vse težave reševali skupaj s prebivalci. Bucik je še dodal, da pogreša tudi večjo prisotnost medobčinskega redarja, ki bi lahko že doslej poskrbel, da bi bil na „placu“ v Kanalu večji red pri parkiranju.
Podpžupan Ivan Humar je podprl uvedbo modrih con. Po njegovem, bi jih morali urediti tudi v Desklah, vendar bi ob uvajanju morali „preigrati vse možnosti, saj je škoda vsakega izgubljenega parkirnega prostora“.
Sicer pa prebivalci Trga svobode niso izrazili nasprotovanja zaradi uvedbe modrih con. Zahtevali so le, da se zanje ustrezno uredi parkiranje (denimo z dovolilnicami) in da se na trgu ne zmanjšuje števila parkirišč. Ne nazadnje bi to bilo bolj prijazno tudi do turistov, ki se v sezoni radi ustavijo v središču Kanala tudi zato, ker je tu parkirišče.
Svetniki so menili, da bi režim moral predvidevati časovno omejitev parkiranja, niso pa podprli uvajanja parkirnine. Župan Maffi je še povedal, da se bodo o režimu dogovorili, in dodal, da pripravljajo celostno ureditev Trga svobode, ki v prihodnosti vključuje tudi ponovno premestitev vodnjaka.
Med ostalim so svetniki na jesenskih sejah seznanili tudi z novim razpisom Javnega sklada malega gospodarstva Goriške, ki za mala podjetja in kmete namenja 1,8 milijona evrov ugodnih neposrednih dolgoročnih kreditov. Poudarili so, da je naša občina v sklad šestih lokalnih skupnosti vplačala nesorazmerno veliko denarja glede na koriščenje in da bo merila glede vplačil potrebno postaviti na novo.
Po podatkih občinske uprave so društva in nekateri posamezni ustvarjalci v naši občini v letu 2012 iz občinskega proračuna dobili za svoje dejavnosti več kot 215 tisoč evrov.
