Reka Soča je v naši občini skupno poplavila 15 zasebnih objektov, avtokamp in slaščičarno Rafaelo v Kanalu, z desnega brega ob kanalskem mostu je odnesla dobršen del zemeljskega nanosa, tako da so zopet vidne skale. V Desklah je poplavila osnovno šolo, pod vodo sta bili tudi čistilna naprava in deponija peska v Ložicah, poplavljene so bile Plave (nekaj novih fotografij smo dodali v prispevek o poplavah).
Po prvih ocenah je škoda po poplavah večja, kakor pred tremi leti. Sicer pa škodo šele ocenjujejo, tako da bodo natančnejši podatki znani v prihodnjih dneh.
Pri sanaciji poplavljenih bivalnih, delovnih in drugih površin pa je potrebna posebna previdnost, opozarjajo na Zavodu za zdravstveno varstvo. Kakor so zapisali v posebni brošuri o varnosti živil v izrednih razmerah, se lahko živila med naravnimi katastrofami, zlasti poplavami, onesnažijo s površinsko vodo, ki je mikrobiološko in kemično onesnažena ter vsebuje nevarne mikroorganizme iz odplak in odpadnih voda, kanalizacijskega
sistema, živali in ljudi.
Za vsa živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo velja, da jih ne smemo več uporabljati. Zavržemo tudi vsa živila, ki morda vsebujejo koščke stekla, drobce drugih poškodovanih predmetov. Prav tako zavržemo vsa plesniva živila, saj nekatere plesni izločajo toksine - strupe, ki so zdravju škodljivi. Živila v originalno zaprti, nepoškodovani pločevinasti in stekleni embalaži, ki je prišla v stik s poplavno vodo, so verjetno varna. Če je le možno, zunanjost embalaže pred uporabo očistimo in jo v celoti operemo. Če površino embalaže tudi razkužimo, uporabljamo ustrezen preparat za razkuževanje. Raztopino z razkužilom pripravimo in
uporabimo po navodilih proizvajalca. Pazimo, da razkužilo ne pride v stik z živilom. Zavreči je potrebno tudi živila, ki so bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju, je treba zavreči. Na splošno velja, da kemičnih snovi ne moremo sprati z živil (npr. naftnih derivatov…).
Poplavljene prostore najprej dobro prezračimo, odstranimo vse naprave in predmete in tako pripravimo prostor za čiščenje in razkuževanje tal in sten. Pri tem preverimo stanje stenskih in talnih oblog (ploščice,
premazi…). Tla, stene, ki so bili poplavljeni in zato onesnaženi z naplavinami, zemljo, blatom ipd. najprej očistimo s čisto vodo. Onesnažene predmete mehansko očistimo s čisto vodo, čistili in krtačo za čiščenje. Razkužimo tla, stene in predmete, ki smo jih predhodno odstranili iz prostora. Uporabljamo ustrezen preparat za razkuževanje (npr. klorove preparate…). Čistila in razkužila pripravimo in uporabimo vedno po navodilih proizvajalca. Očiščene in razkužene prostore nato prezračimo in ogrejemo.Tako poskrbimo, da se čim prej posušijo. Razkužila dobimo v lekarni, ob uporabi pa strogo upoštevamo navodila.
Ob čiščenju poplavljenih prostorov moramo poskrbeti tudi za varnost pri delu. Ker je tveganje za okužbo z različnimi mikroorganizmi večje, v delo ne vključujemo za okužbe dovzetnejših oseb (otrok, starejših, nosečnic, kroničnih bolnikov). Priporočljivi so uporaba rokavic, zaščitne obleke, gumijastih škornjev ter dosledno umivanje in razkuževanje rok. Če so poplavljeni prostori bili zaprti več dni, obravnavamo kot da so onesnaženi s plesnimi. Pri delu v takih prostorih zato uporabimo še dodatno osebno varovalno opremo: zaščitne obrazne maske FFP3, gumijaste rokavice, nepropustna očala.
