Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
9°C
JUTRI
22°C
8°C
Oceni objavo

Žledolom: doslej najhujša naravna katastrofa

V kanalski občini so bile razmere v času žleda najbolj kritične v Srednjem. Sicer pa so v noči z 2. na 3. feruar poslabšale povsod po državi. Na severnem Primorskem je ledeni oklep zajel idrijsko in tolminsko, kjer je brez prometnih povezav ostala Šentviška planota. Lokovec je bil brez elektrike, v Cerknem so imeli izredne razmere. Najhuje pa je bilo na postojnskem in pivškem.

Tretjega februarja nam je poveljnik občinske civilne zaščite Dušan Petrevčič pojasnil, da je Srednje ostalo brez prometnih povezav, saj so bile ceste neprevozne zaradi polomljenega drevja, prav tako na tem območju ni bilo več elektrike. 

 

Dora Ravnik iz Srednjega je za Radio Koper povedala, da so bile razmere katastrofalne: "Žled se je začel že ponoči. Tako da je bilo zelo težko priti do Srednjega. Morali so posredovati delavci iz cestnega podjetja." Prebivalci Srednjega so ostali tudi brez elektrike. "Drevje je vse polomljeno, pokalo je kot v vojni. Cesta je popolnoma neprevozna, saj je vse na cesti," je dodala.

 

Padajoča drevesa so potrgala električne vode do vodovodnega napajališča, je pojasnila Ravnikova: "Vodo bomo imeli za približno tri dni, če pa potem še ne bo elektrike, je pa vprašanje, kako bo s pitno vodo. Prav tako smo brez GSM signala. Ponekod še delujejo stacionarni telefoni, vendar je po vasi potrgalo kable, tako da so nekateri tudi brez telefonske povezave."

 

Kako so se znašli brez elektrike in kako so se ogrevali, nas je zanimalo: "Kurjavo imamo po teh vaseh še vsi na drva, tako da ni problema. Glede razsvetljave pa ima vsak doma kakšno svečko. Prav pridejo tudi stare petrolejke, ki jih imajo nekateri še doma." 

 

S hrano ne bo težav, je povedala Ravnikova. Zaloge imajo v skrinjah, je dodala, v kleti pa tudi dovolj krompirja, če bi bilo potrebno. Tako bodo s kančkom potrpljenja, je še dodala, nekaj dni brez težav dočakali prometne povezave. 

 

Prebivalci Srednjega so se izkazali tudi z medsosedsko pomočjo: "Na Pušnem živi gospa, ki ima 84 let in je sama v vasi. Že včeraj so odšli do nje sosedje iz Srednjega in danes bodo spet šli. Medsosedska pomoč tu ni problem, si že pomagamo," je pojasnila Ravnikova, ki je žled na Srednjem tudi fotodokumentirala.

 

Srednje je prometno povezavo ponovno še isti dan okrog 13h, za elektriko pa so si najprej morali pomagati z generatorjem, ki so jim ga dostavili kanalski gasilci. 

 

Sicer pa je letošnji žled ena najhujših naravnih nesreč, ki je prizadela Slovenijo. Več dni niso vozili vlaki med Koprom in Ljubljano, v koprskem pristanišču se je nakopičilo za 4100 vagonov ali okrog 175.000 ton tovora. Po ocenah ministrstva za kmetijstvo in okolje je škoda ogroma. Žled je po prvih ocenah poškodoval 40 odstotkov slovenskih gozdov in povzročil za 194 milijonov evrov škode. Posekati bo treba 7 milijonov kubičnih metrov lesa. Škodo pa bodo odpravljali več let. 


Ta je še posebej velika na energetski in transportni infrastrukturi. Oocenjena je na okrog 130 milijonov evrov. 

Sicer pa je državni zbor 26. februarja po nujnem postopku sprejel interventni zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem. Zakon poenostavlja postopke za hitrejšo vzpostavitev gospodarske infrastrukture, stanovanjskih in kmetijskih objektov ter ureja zagotavljanje sredstev za sanacijo posledic in nadzor njihove namenske porabe. 

  

Meteorolog na Agenciji RS za okolje Brane Gregorčič je na eni od tiskovnih konferenc pojasnil, kako je prišlo do žleda. Za vremensko dogajanje na območju Evrope je bil v navedenem obdobju značilen velik kontrast med globokim ciklonskim območjem nad vzhodnim Atlantikom in deloma tudi nad Sredozemljem, ter izrazitim anticiklonom s središčem nad Rusijo.


Na našem območju se je vedno znova obnavljala frontalna cona, saj sta se srečevala hladen zrak polarnega izvora v tanki prizemni plasti ozračja in pa močan dotok toplega in vlažnega zraka v višinah iznad Sredozemlja. Takšna sinoptična situacija pomeni »šolski recept« za obilno sneženje, lahko pa tudi žled in poledico na južnem obrobju Alp.


Zaradi dotoka toplega zraka v plasti med 1000 m in 2000 m nad morjem se je tam temperatura dvignila nad ničlo. Snežne padavine so se ob padanju skoznjo talile. Pod 1000 m so bile temperature pod 0 °C, torej so staljene kapljice padale proti tlom v obliki podhlajenega dežja. Ob dotiku z mrzlimi tlemi in objekti na tleh so v trenutku zmrznile in povzročile poledico in žled. 


Žled se sicer v Sloveniji pojavlja razmeroma pogosto, vendar na omejenih območjih in to predvsem na prehodu med Notranjsko in Primorsko. Za letošnji pojav je značilno dejstvo, da je zajel zelo velik del Slovenije in trajal oziroma nastajal kar štiri zaporedne dni. Posledično je prišlo do velike gmotne škode na gozdovih in objektih. Tovrstnega pojava v tako velikem obsegu ne pomnimo vsaj 50 let ali celo več.


Brane Gregorčič je še povedal, da kazalci podnebnih sprememb kažejo, da se bo spremenila verjetnost pojava ekstremnih dogodkov, ki se sicer že pojavljajo in so se pojavljali tudi v preteklosti. Večina študij kaže, da se bodo v naslednjih desetletjih močno povečala razna tveganja, ki spremljajo tudi kmetijstvo in gozdarstvo. Predvsem bo večja verjetnost neposrednih vremenskih stresov, kot so vročina, suša in neurja (tudi toča in viharni veter). Pogostost velikih poplav na območju Alp se bo povečala: danes stoletne vode bodo precej pogostejše.

 

Pri odpravi posledic je v najbolj zaostrenih razmerah pomagala tudi vojska, pripadniki gorske reševane službe Tolmin pa so poskrbeli, da so imeli hrano in zdravila tudi prebivalci najbolj odročnih zaselkov. 

 

Tretjega februarja denimo ob 12h30 je bilo na celotnem področju Elektro Primorske brez napajanja 363 TP oziroma 10.452 odjemalcev električne energije. Na terenu so bile vse razpoložljive ekipe. Zaradi velikega obsega okvar so prosili za razumevanje, obenem pa neutrudno in večkrat na istih mestih odpravljali posledice žleda in skrbeli, da so prebivalci v najkrajšem možnem času ponovno dobili električno energijo .

 

Podrobneje je bilo brez napajanja: 

 RP Kanal DV Lig odcep Kambreško

 RTP Kobarid DV Breginj odcep Stol in odcep most na Nadiži
 RP Trebuša DV Planota
 RTP Tolmin DV Trebuša odcep Lom
 RTP Tolmin DV HE Zarakovec odcep Zakriž Bukovje
 RP Cerkno DV Zarakovec odcep odcep Bukovo
 RP Cerkno DV Novaki odcep Podprvič
 RP Cerkno DV Cerkljanski vrh odcep Kladje in odcep Podpleče
 RTP Cerkno DV Želin Idrija odcep Plužnje
 RP Idrija DV Vojsko odcep Vojsko, gorenja Kanomlja in odcep Krnice
 RP Idrija DV Črni Vrh napajalni izvod za RP Črni Vrh
 RP Črni Vrh vsi izvodi
 RP Hubelj DV Predmeja
 RP Grgar DV Banjšice odcep Črnc
 RP Grgar DV Čepovan odcep Lazna in Lokovec gorenji
 RTP Postojna vsi izvodi
 RTP Pivka DV Knežak odcep RP Pivka Palčje,RP Pivka Zagorje, Knežak Mašun in odcep Koritnice

 

 

Oglejte si tudi