Gasilci iz PGD Avče in PGD Kanal so povedali, da so cestni službi pomagali očistiti del poti, nato pa je z delom nadaljevala cestna služba. Vremenska opozorila pa so napovedovala, da se razmere ne bodo izboljšale in da se bo žled še pojavljal. Petrevčič je zato poklical svoje poverjenike na terenu v Kanalski Vrh, Vrhavč, Kal, Levpo, na liški strani in je bil tako tudi v soboto in nedeljo (1. in 2. februarja) sproti informiran o razmerah na obeh bregovih Soče.  Kakor pravi, je bil na trenutke »celo preveč tečen«, saj je zahteval podrobnosti o temperaturi zraka in o obširnosti žledenja. Tako je bil ves čas natančno in zanesljivo obveščen o dogajanju na terenu. Poleg tega je bil v navezi z Regijskim centrom za obveščanje.

Žled se je v soboto zjutraj pojavil predvsem na kalskem in v okolici Srednjega. »Na kalskem so mi poverjeniki, ki so šli takoj na ogled, povedali, da bodo težave lahko odpravili skupaj s cestno službo. Na Srednje sem šel pa zjutraj sam, da bi se prepričal, kakšna je situacija, saj sem se samo tako lahko potem tudi odločal o nadaljnjih intervencijah,« je pojasnil Petrevčič.

Na Kambreško ga je s terenskim vozilom peljal poverjenik iz Deskel, nato pa sta se še pred osmo uro vrnila na občino: »Ocenil sem, da so razmere za posredovanje zelo nevarne, saj je bilo na cesti preveč dreves, tudi zelo debelih, cesta pa je bila poledenela. Poškodovani so bili tudi električni vodi.«

Da bi lahko vzpostavili električno omrežje, je bilo najprej potrebno očistiti cesto.

Cestno podjetje je ta dan imelo na terenu že veliko ekip, saj so se razmere močno poslabšale v okolici Lokovca, pa tudi povsod po Severnem Primorskem in širšem območju države. Dogovorili so se, da cestno podjetje prispeva tovornjak s plugom in nekaj delavcev, Petrevčič pa poskrbi še za delovni stroj, bager. Zato je poklical Piriha: »Prav zato, ker ima težko mehanizacijo je tudi v štabu, obenem pa sem se z njim posvetoval, kako bi cesto očistili. Rekel mi je, da ni noben problem in da gre takoj kopač na teren.«

Petrevčič se je po ogledu terena zelo dobro zavedal, kako nevarne so razmere za posredovanje. Zato se je odločil, da bo za pomoč  v intervenciji prosil domačine, »ki so opremljeni in poklicno izvajajo te storitve.« Takoj so se odzvali, tako da je akcija čiščenja zaprte ceste stekla ob devetih.

Intervencija je potekala na naslednji način: »Najprej so šli sekači, bager, plug, za njimi pa nekaj ljudi s cestnega podjetja. Z menoj, ki sem bil tudi v ozadju, so bili delavci Elektra Pirmorske. Po treh urah smo se prebili do Srednjega. Skupina je nadaljevala s čiščenjem ceste proti Avškem, z Elektrom smo se dogovorili za agregat. Zanj smo prosili kanalske gasilce, ki so ga tudi pripeljali. Električarji so pred tem potegnili še kabel za vodovod.«

Ker so delavci Elektra kmalu popravili daljnovod, so kanalski gasilci generator odpeljali, nato pa so ga morali ponovno pripeljati, saj so podrta drevesa ponovno prekinila dobavo električne energije. Srednje je tako imelo elektriko in prometno povezavo, poverjeniki s kalskega pa so poročali, da so ceste prevozne. Seveda pa so se drevesa ves čas ponovno podirala, zapirala poti in prekinjala elektrovode, tako da so škodo vse čas odpravljali.

Razmere so se zaradi ponovnega ledenega dežja močno poslabšale v noči s torka na sredo (s 4. na 5. februar).  Petrevčič je bil v stalnem kontaktu s poverjeniki na terenu in z Regijskim centrom za obveščanje. Obvestili so ga, da sta zaradi poledice zaprti cesti Kanal-Lig in Ročinj-Kambreško. S posipanjem so te težave rešili, tako da so bile ceste odprte že zgodaj dopoldan.

Zaradi žleda pa je bilo hudo pa je bilo na Srednjem, zato se je moral odločiti, kako bo v teh nevarnih razmerah organiziral posredovanje: »Za mene je najbolj važno, da se nobenemu nič ne zgodi. Preveliko tveganje bi bilo, da bi na tisto območje poslal neusposobljene ljudi.« Zato se je na Srednje odpravila podobna ekipa, kot v prejšnjih dneh.

Ker so bile prekinjene vse telefonske komunikacije, ni imel več povezave s poverjeniki, zato se je sam odpravil na teren proti Kalu in Levpi. Medtem je bil tudi seveda tudi sam nedosegljiv. Prišel je do poverjenika Bavdaža, ki ima satelitski telefon: »Tako sem ob komunikacijskem mrku imel informacije, ki mi jih je ves dan s terena posredoval Bavdaž. Na kalskem so bile ceste prevozne, tam je delala skupina cestnega podjetja, prekinjene so bile le povezave proti občini Tolmin.«  

Nato se je odpravil na Srednje. Tam je srečal skupino novinarjev, ki so se odpravili na obisk proti gospe iz Pušnega, ki so jo vaščani v teh dneh redno obiskovali, tako da ni bila sama.

Na cestah je ostalo vejevje, zato je avške in kanalske gasilce prosil, da pregledajo ceste. Po dveh urah so se srečali na Srednjem. Povedali so mu, da so vse ceste čiste in da niso imeli veliko dela. Drugače je bilo na kalski strani, kjer je bilo več vejevja na cestah in so se avški gasilci vrnili v bazo šele zvečer, ko so vse očistili. Nato se je s PGD Kanal dogovoril še za dovoz goriva za agregat v Srednjem, ki je tudi v lasti kanalskih gasilcev. Da ne bi prepogosto morali v Srednje, so se z enim od vaščanom dogovorili, da bo skrbel za gorivo. Z Elektra Primorske so ga prosili za pomoč pri delu na terenu, pojasnjuje Petrevčič: »Tako sem se dogovoril z gasilci. Ena ekipa je šla na elektrovod, druga pa na oddajnik na Globočaku.«

Ko so vzpostavili Globočak, so bile vzpostavljene tudi vse telefonske zveze. »To je bilo čudovito, elektrika je prišla na Srednje, internet, telefoni so delovali na celotnem območju. Za ljudi je bila vzpostavljena komunikacija zelo pomembna. Ni jih več skrbelo, kako bi v primeru potrebe poklicali na pomoč,« je povedal poveljnik CZ.

Na naše vprašanje, kako si razlaga obtožbe kanalskih gasilcev, da niso bili vpoklicani, Petrevčič odgovarja, da si teh obtožb ne zna razložiti. Dejstvo je, da je gasilce ob potrebi vpoklical, kar dokazuje tudi zahtevek PGD Kanal občinski upravi za povrnitev stroškov na intervencijah žledoloma, ki skupaj znašajo 932, 89 evrov. Iz priložene tabele je razvidno, da so bili kanalski gasilski od 31. januarja do 7. februarja šestkrat na intervencijah v različnih krajih in da so skupno prevozili 563 kilometrov. Tabela je priložena na koncu prispevka.

Ponovno je ponovil, da ga je pri organizaciji posredovanja na območjih, ki jih je prizadel žled, vodilo načelo varnosti: »To, da so užaljeni, ker niso šli v prvo skupino, ki je imela opravka s porušenim drevjem, si ne morem razložiti. To je bilo izjemno nevarno delo. Kako bi jaz ali pa moj predpostavljeni pogledal eni materi v oči, da se je kateremu od mladih gasilcev kaj zgodilo na terenu?«

Župan Andrej Maffi je bil sproti obveščen o vsem dogajanju. Tudi on mu je naročil, naj v prvi vrsti poskrbi za varnost vseh in naj bo previden. Prva naloga župana in poveljnika CZ kot njegovega podrejenega je, da skrbi za ljudi in premoženje.

Župan Maffi je ob vsem dodal, da poveljniku Petrevčiču povsem zaupa: »Lahko samo to povem, da sem izredno zadovoljen z intervencijo, da so se vsi udeleženi lepo odzvali, da mi je poveljnik redno poročal in da sem bil brez skrbi, ker tudi od ljudi s prizadetih območij ni bilo pripomb, tako da me pripombe gasilcev močno presenečajo. Glede vpoklica gasilcev pa je vse razvidno s tabele, ki jo je občini dostavila Civilna zaščita.«