Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sreda, 22.02.2017

oblačno
Danes bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho. Spet bo začel pihati jugozahodnik. Najvišje dnevne temperature bodo od 8 do 12, v vzhodni Sloveniji do 14 stopinj C.
3°C | 10°C
četrtek, 23.02.2017
6°C | 11°C
petek, 24.02.2017
7°C | 12°C
sobota, 25.02.2017
3°C | 12°C
nedelja, 26.02.2017
-4°C | 13°C
Opozorila
Sreda, 22.2.2017 ob 10h
Dodatnega opozorila ni.
3°C
10°C
oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Lokalne skupnosti

Soča zarisala meje poplav


LOKALNE SKUPNOSTI

| |
20.03.2013      12:09
A A

Soča zarisala meje poplav


Krajevna skupnost Kanal in kanalska občina sta 6. februarja organizirali strokovni posvet o možnostih kakovostnega sobivanja z reko Sočo, spodbujanja razvoja gospodarstva in turizma ob njej ter izvajanja preventivnih ukrepov za zmanjševanje škode ob poplavah.


Soča je sama zarisala poplavne meje. Foto: Toni Dugorepec
Soča je sama zarisala poplavne meje. Foto: Toni Dugorepec
Deli:

Poleg strokovnjakov iz Agencije za okolje (ARSO), Soških elektrarn (SENG),  Salonita Anhovo in predstavnika občine Brda, so se posveta udeležili župan Andrej Maffi, predsednik KS Kanal Marko Bucik, občinska svetnica Mira Bandelj,  občinski svetniki Hasib Brdar in Ivan Križnič ter poveljnik CZ Kanal Dušan Petrevčič.

Najprej so se dotaknili preventivnih ukrepov za zmanševanje škode ob poplavah. Župan Maffi je povedal, da so poplavna območja vrisana v nedavno sprejetem občinskem prostorskem načrtu. Na teh območjih ni predviden noben projekt, zaradi katerega bi lahko ob poplavah nastajala škoda. Soča je v zadnjih treh letih sama pokazala, kakšen prostor potrebuje in ta prostor ji je potrebno tudi pustiti: „Meje poplav je potrebno upoštevati. Zato na poplavnih območjih ni mogoče graditi." 

Poveljnik občinske Civilne zaščite Dušan Petrevčič je povedal, da bi morali določiti lokacije, na katerih so ukrepi na strugi Soče dovoljeni in možni. „Razmišljanja o tem, da bi na desnem bregu v Kanalu ob mostu postavili kamnito brežino, ne vodijo v pravo smer, saj bi to lahko povečalo poplavno ogroženost poseljenega levega brega,“ je opozoril. Ob tem je poudaril, da je bila intervencija vseh pristojnih služb ob poplavah 5. novembra 2012 hitra in učinkovita: „Življenja niso bila ogrožena. Prizadevali smo si, da bi rešili tudi materialno premoženje. Za hitro ukrepanje pa je je pomembno predvsem sodelovanje s SENG-om."

Predstavnica SENGa Alida Rejec je pojasnila, da preko svoje mreže zajemanja podatkov redno spremljajo vodostaj Soče. Ob napovedanih poplavah so zadolženi tudi za obveščanje pristojnih služb v lokalnih skupnostih. Na osnovi določenega protokola so kanalsko Civilno zaščito sproti obveščali o vodostaju reke tudi ob zadnjih poplavah: „Petega novembra je pretok Soče v Solkanu dosegel 2500 m3/s in je bil višji kot leta 2009.“

V okviru koncesije za proizvodnjo elekrične energije je SENG zadolžen za vzdrževanje objektov in brežin ter čiščenje proda. Brežine redno nadzorujejo. Kjer je potrebno, jih tudi sanirajo. Po poplavah popišejo škodo in poskrbijo za hitro odpravljanje posledic. Za preventivno zmanjševanje škode ob poplavah je pomemben tudi odvoz naplavin, ki poteka izrecno v dogovoru z ARSO. Pri posegih v strugo Soče se dogovarjajo tudi z lokalno skupnostjo, ribiči in naravovarstveniki. Čas za odvzem naplavin je omejen. Dovoljen je od 15. januarja do 15. marca in od 1. septembra do 31. oktobra. Rejčeva je ponovno povedala, da je deponija proda v Avčah začasna.

Predstavnik ARSO Janez Kastelic je povedal, da tudi oni delujejo usklajeno s Civilno zaščito. Ker so vremenološke napovedi vse bolj natančne, se prebivalci lahko dovolj zgodaj pripravijo tudi na dogodke, kakršne so poplave: „Pomembno je, da so pripravljeni, saj se naraščanju voda ob obilnih padavinah in posledičnim poplavam ni mogoče izogniti. Vzrok za to so podnebne spremembe, pa tudi nepremišljeni človekovi posegi v vodotoke.“ Razveselilo ga je stališče župana, da na poplavnih območjih ni mogoče postavljati novih objektov. Potrebno se je usmeriti v zmanjševanje poplavne ogroženosti. Vzdrževanje gozdnega reda na območjih hudournikov pa postaja problem tudi v Sloveniji: „Skladiščenje lesa ob vodotokih povečuje možnosti dogodkov, ki vplivajo na višanje vodostaja in povečujeo poplavno ogroženost. K reševanju tega vprašanja je potrebno pristopiti celostno.“ Za vzdrževanje vodotokov je na državni ravni na voljo le 7 milijonov evrov. Da bi lahko zagotavljali optimale razmere in zmanjševali poplavno ogroženost, bi rabili trikrat toliko denarja. Samo v poplavah novembra 2012 je na vodotokih nastalo za 195 milijonov evrov škode: „Lokalna in državna politika bosta morali začeti razmišljati o ekonomskih vidikih poplav in ugotoviti, kje in koliko je smiselno sanirati in kaj bi morali bolje vzdrževati.“

Glede na izkušnje ob zadnjih poplavah v kanalski občini bi morali preveriti, katere objekte bi bilo potrebno individualno zaščititi z montažnimi sistemi, je še povedal kastelic. Takšne so denimo protipoplavne bariere: „Če s tem preprečimo poplavo v samo enem objektu, smo naredili veliko.“ Bucik je pojasnil, da bodo protipoplavne bariere spomladi predstavili in njihovo uporabnost preizkusili tudi v kanalski občini.

Župan Maffi je dodal, da se je potrebno ustrezno obnašati tudi v gozdovih in na brežinah vodotokov: „Ob zadnjih poplavah je Soča med drugim nosila čebelnjake, hlodovino, skladovnice drv. Upam, da jih lastniki sedaj nimajo več na istem mestu.“

Toni Podbršček iz ARSA je povedal, da je velik del vzdrževanja ob Soči, ki je hudournik, odvisen tudi od odzivnosti priobalnih lastnikov. Ne nazadnje so ti za vzdrževanje tudi sami odgovorni.

Na vprašanje Bucika in Križniča, zakaj tudi kanalska občina ni bila vključena v državni poplavni načrt, je Kastelic pojasnil, da so ob tem med drugim upoštevali, kako veliko območje je poplavno ogroženo. Zato med poplavna območja spada Vipavska dolina, kanalska občina pa ne. Pojasnil je tudi, da je Zakon o Soči preprečil gradnjo velikih elektrarn v Zgornjem Posočju. Če bi zajemal območje do Nove Gorice, hidroelektrarn v kanalski občini ne bi mogli zgraditi.

„Vsem je jasno, kako ste gradili,“ je dejal Kastelic „Podobno se je dogajalo tudi v Ljubljani. Vsi vedo, kjer reka poplavlja, pa vseeno še kar gradijo in dobivajo gradbena dovoljenja. Ob poplavah pa zahtevajo povračilo škode od države. Gre za obstoječa stanja, zato si moramo priznati, da smo se poplavno tudi sami ogrozili. V Kanalu so bili ljudje v preteklosti ozaveščeni in so vedeli, do kod Soča naraste. Pozneje tega niso več upoštevali in so tudi tu kar gradili. Glede na to, da ljudje vedo, do kod bo voda prišla, bi morali gradnje temu prilagoditi.“

Glede varnosti pred poplavami, je Kastelic še povedal, da pretočni sistem hidroelekrarn na Soči ne zagotavlja večje varnosti, saj pri velikih pretokih vode ni mogoče uravnavati.

Bucika je še zanimalo, kako je urejen odvzem vode iz Soče za zalivanje vrtov. Kastelic je pojasnil, da je za vsakršen odvzem vode iz Soče potrebno vodno dovoljenje: „Sicer pa bi tisti, ki imajo vrtove, vodo za zalivanje lahko dobili tudi s shranjevanjem deževnice. Najmanj primeren način zajemanja vode za zalivanje je iz vodotokov.“ Tudi Podbršček se je strinjal, da bo potrebno oblikovati strategije namakanja s skladiščenjem meteorne vode. To je po njegovem veliko bolj primerno, kot zajemanje vode iz reke, še posebej ob suši. Prav tako pa bo okolju potrebno prilagoditi kulture. Župan Maffi je povedal, da bodo poskušali urediti namakalni sistem na Gorenjem Polju, kjer so po njegovem velike možnosti za razvoj kmetijstva.

Na strokovnem posvetu so predstavili tudi možnosti razvoja turizma in vidike zagotavljanja varnosti kopalcev. Glede slednjega so poudarili, da se ob Soči vsakdo kopa na lastno odgovornost.

Kanalska in briška občina pa sta že pred časom podpisali pismo o nameri za vzpostavitev Rekreacijsko turističnega centra Plave. Območje postaja zanimivo tudi zaradi bodoče kolesarske steze Solkan - Plave, možnosti zanj pa še preučujejo. Razmišljajo tudi o rečni ladji za turistične vožnje po jezu. Vendar pa je Soča vodotok prvega reda in zanjo velja, da na neposeljenih območjih ni mogoče graditi ali postavljati objektov v 40-metrskem pasu, v naseljih pa je ta pas 15-metrski. V teh pasovih tudi ni mogoče razvijati turističnih dejavnosti. Župan Maffi sicer verjame, da jim bo načrt RTC Plave kljub temu uspelo realizirati. Lotiti se ga je potrebno na pravilen način, je dejal, in predvideti vse potrebne zaščite. Podbršček je ob tem dodal, da je s projektom potrebno dovolj zgodaj seznaniti tudi javnost, da ne bi pozneje, ko bo že stekel, naleteli na nodobravanje prebivalcev.

Po mnenju Bucika sta akumulacijski jezeri na Soči premalo izkoriščeni v turistične namene, zato je podprl razmišljanja o ureditvi prostora ob plavskem jezeru in poudaril: „V vsakem primeru bo ob reki potrebno razvijati okoljsko prijazen, sprejemljiv in neinvaziven turizem.“

Župan je še pojasnil, da bodo o razvoju turizma v rekreacijsko-turističnem centru Plave razpravljali in odločali občinski svetniki.




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Kanal ob Soči!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Lokalni časopis Most
Številka: 50
Izšla: 20.12.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
Februar 22 23 24 25 26 27 28 1 2 3
22.02.2017 | Ostalo
Odbojkarska tekma
25.02.201 | Ostalo
Tržni dan
25.02.2017 | Ostalo
Pustovanje v Levpi
26.02.201 | Ostalo
Pohod na Debelo peč
26.02.2017 | Ostalo
Pust Morsko 2017
28.02.201 | Ostalo
Pustovanje v Desklah
22.02.2017 | Ostalo
Odbojkarska tekma
25.02.201 | Ostalo
Tržni dan
25.02.2017 | Ostalo
Pustovanje v Levpi
26.02.201 | Ostalo
Pohod na Debelo peč
26.02.2017 | Ostalo
Pust Morsko 2017

Bodite prvi pri oddaji mnenja.