Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za petek, 31.03.2017

jasno
Popoldne bo pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature bodo od 18 do 23 stopinj C.
5°C | 24°C
sobota, 01.04.2017
6°C | 22°C
nedelja, 02.04.2017
6°C | 22°C
ponedeljek, 03.04.2017
6°C | 25°C
Opozorila
Četrtek, 30.3.2017 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
5°C
24°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Lokalne skupnosti

Krošnjarjenje


LOKALNE SKUPNOSTI

| |
19.05.2013      22:28
A A

Krošnjarjenje


Krošnjarjenje je bilo pri nas kar razširjena dejavnost. Jeseni so možje odšli in se vračali spomladi. Krošnjarili so po vsej Avstro-Ogrski, zlasti po Madžarskem (Vogeriji).


Krošnjar Tonca Naužarjev, naslikala Helena Vuk po fotografiji iz družinskega arhiva Jelka Jerončiča
Krošnjar Tonca Naužarjev, naslikala Helena Vuk po fotografiji iz družinskega arhiva Jelka Jerončiča
Deli:

Tekst: Helena Vuk

 

Po domače se je reklo krošnjarjem - guzirji, sami dejavnosti pa guziranje. Ko so prihajali domov, so poročali o dogodkih po svetu. Seveda s precejšnim zamikom. Ljudje so jih poslušali, se čudili dogodkom in širili pripovedi dalje.

 

Nekdo, mislim, da je bil Šoštarjev pri Markičih, je pripovedoval, kako je na lastne oči videl, ko je hudourniška reka odnesla s seboj moža, konje in voz. Prečkal je suho strugo reke. Slišati je bilo neko čudno „gučanje“ (šumenje), nato se je privalila velika gmota vode, kot bi se valili veliki sodi in odnesli vse s seboj.

Tudi zgodbe o teletu z dvema glavama in podobne zgodbe so prinašali. Ljudje so zgroženo poslušali, se križali in napovedovali bližajoči se konec sveta.

 

V domače kraje so ob vračanju domov prinašali po naročilu razne predmete. Na primer nabožne slike. Moj ded iz Kostanjevice je moji babici ob rojstvu prvega otroka iz Vogerije prinesel mlinček za kavo. O dedu ne vem prav veliko. Umrl je, ko je bilo moji mami 11 let. Nanj nas spominja kavni mlinček, ki ga še vedno hranimo.

 

Pravnuk mi je o svojem dedu Antonu Žnidarčiču Lazarjevem z Britofa povedal naslednjo zgodbo. V Škalabon (pri Kanalu) je prišel 1888. leta. S prihranki je odkupil dolg na premoženju, kar dokazuje dobro donosnost guziranja. Govoril je dobro madžarsko. Bil je nepismen, kar v tedanjem času ni bila redkost, a je pri računanju na pamet pogosto prehiteval pismene.

 

Brata Miha in Štefan Petrozova z Britofa sta krošnjarila še med dvema vojnama po sejmih in cerkvenih shodih. Pripoved pravi, da je Miha spodbujal otroke k nakupom takole: “Joči, joči fantek, da ti tata kupi orglice“ ali „Kupite! Kupite! Pol za dnari, pol zastonj.“

 

Guzirjev je bilo kar nekaj. Iz vsake vasi je bil kdo. Več jih je bilo iz Kostanjevice. Velika vas, majhne kmetije in guziranje je bilo še kar dober vir dohodka. Tudi moj ded iz Kostanjevice je bil guzir, kar je označeno tudi v župniški matični knjigi.

 

Moj pra pra ded Perin Gapčev od Markičev je tudi krošnjaril, ko je reševal zadolženo kmetijo. Krošnjaril je tudi njegov vnuk Jože Žnidarčič. Na svoji poti po Avstro-Ogrski je spoznal ženo in se ustalil v Standrežu pri Gorici.

 

Pri Markičih je krošnjaril še Anton Bajt - Šoštarjev. S to dejavnostjo so se ukvarjali iznajdljivi ljudje. Človek počasne pameti ni sodil mednje. Pa tudi krepki so marali biti. Pravnuk Antona Lazarjevega navaja, da je bila krošnja težka celih 105kg.

 

 

Naštela bom še nekaj krošnjarjev iz drugih vasi zaradi spomina nanje.

Kostanjevica: Anton Peternel - Pršet (v arhivu v župnišču je poleg njegovega imena opomba-krošnjar), Valentin Jerončič - Tinc, Anton - Tonca Naužarjev

Lovišče: Anton Berdon - Uerbč

Skrnjak: Peter Berdon Gojev. Pred nedavnim mi je pripovedovala Jožica Gojeva, da je ob gradnji hiše v začetku prejšnjega stoletja (1903) velik delež pripomogel prav stric Peter Gojev. Tako ji je pripovedovala mama.

Hoščina: Stric Hoščkov - domači so mu pravili kar stric guzir

Britof: Anton Žnidarčič Lazarjev, brata Miha in Štefan Velušček - Petrozova. Miha je bil oče narodnega heroja Antona Veluščka - Matevža. Mati je bila Gracarjeva od Filije.

 

Krošnjarjev je bilo verjetno še več. Vendar zanje ne vem. Škoda!




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Kanal ob Soči!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Lokalni časopis Most
Številka: 50
Izšla: 20.12.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
Marec 30 31 1 2 3 4 5 6 7 8
30.03.2017
Danes ni dogodkov.
31.03.2017 | Družabni dogodki
Sejem POLLICE VERDE
31.03.2017 | Ostalo
Tečaj oblikovanja gline
31.03.2017 | Ostalo
Dan krajevne skupnosti
01.04.201 | Ostalo
Tržni dan
01.04.2017 | Ostalo
Velikonočna ustvarjalna delavnica v Ročinju
01.04.2017 | Ostalo
Premiera komedije Vaja zbora
02.04.201 | Ostalo
6. Olgin pohod na Most na Soči
02.04.201 | Turizem
6. Olgin pohod na Most na Soči
02.04.2017 | Ostalo
Komedija Ženini, takšni in drugačni
02.04.2017 | Ostalo
Koncert Glas harmonike
05.04.2017 | Ostalo
Preživeti med volkovi
06.04.2017 | Ostalo
Čistilna akcija v Kanalu
06.04.2017 | Ostalo
Proslava ob 50-letnici vrtca Deskle
08.04.2017 | Družabni dogodki
Dan za spremembe 2017
08.04.201 | Ostalo
Kolesarska prireditev "Valterrunt"
08.04.201 | Ostalo
Tržni dan
08.04.201 | Ostalo
Velikonočna delavnica na Kambreškem
08.04.201 | Ostalo
Dan za spremembe 2017
08.04.201 | Ostalo
Čistilna akcija v Desklah in okolici
08.04.2017 | Ostalo
Šalamijada
08.04.2017 | Ostalo
Salamijada v Levpi
08.04.2017 | Ostalo
Ponovitev komedije Vaja zbora
31.03.2017 | Družabni dogodki
Sejem POLLICE VERDE
31.03.2017 | Ostalo
Tečaj oblikovanja gline
31.03.2017 | Ostalo
Dan krajevne skupnosti
01.04.201 | Ostalo
Tržni dan
01.04.2017 | Ostalo
Velikonočna ustvarjalna delavnica v Ročinju
Pokaži več
Skrij

Bodite prvi pri oddaji mnenja.