Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za četrtek, 19.01.2017

jasno
Danes bo na Primorskem pretežno jasno. Zjutraj bo še pihala močna burja, ki pa bo čez dan počasi slabela. Drugod po Sloveniji bo sprva pretežno oblačno, sredi dneva in popoldne pa se bo večinoma delno zjasnilo, le na jugu bo ostalo bolj oblačno. Ponekod bo še pihal severovzhodni veter, ki pa bo slabel. Najvišje dnevne temperature bodo od -3 do 1, na Primorskem okoli 5 stopinj.
2°C | 6°C
petek, 20.01.2017
-2°C | 6°C
sobota, 21.01.2017
-7°C | 9°C
nedelja, 22.01.2017
-5°C | 10°C
ponedeljek, 23.01.2017
-5°C | 11°C
Opozorila
Četrtek, 19.1.2017 ob 7h
Burja na Primorskem bo počasi slabela, a bodo danes do večera njeni najmočnejši sunki še lahko dosegali hitrost okoli 100 km/h.
2°C
6°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Lokalne skupnosti

Krošnjarjenje


LOKALNE SKUPNOSTI

| |
19.05.2013      22:28
A A

Krošnjarjenje


Krošnjarjenje je bilo pri nas kar razširjena dejavnost. Jeseni so možje odšli in se vračali spomladi. Krošnjarili so po vsej Avstro-Ogrski, zlasti po Madžarskem (Vogeriji).


Krošnjar Tonca Naužarjev, naslikala Helena Vuk po fotografiji iz družinskega arhiva Jelka Jerončiča
Krošnjar Tonca Naužarjev, naslikala Helena Vuk po fotografiji iz družinskega arhiva Jelka Jerončiča
Deli:

Tekst: Helena Vuk

 

Po domače se je reklo krošnjarjem - guzirji, sami dejavnosti pa guziranje. Ko so prihajali domov, so poročali o dogodkih po svetu. Seveda s precejšnim zamikom. Ljudje so jih poslušali, se čudili dogodkom in širili pripovedi dalje.

 

Nekdo, mislim, da je bil Šoštarjev pri Markičih, je pripovedoval, kako je na lastne oči videl, ko je hudourniška reka odnesla s seboj moža, konje in voz. Prečkal je suho strugo reke. Slišati je bilo neko čudno „gučanje“ (šumenje), nato se je privalila velika gmota vode, kot bi se valili veliki sodi in odnesli vse s seboj.

Tudi zgodbe o teletu z dvema glavama in podobne zgodbe so prinašali. Ljudje so zgroženo poslušali, se križali in napovedovali bližajoči se konec sveta.

 

V domače kraje so ob vračanju domov prinašali po naročilu razne predmete. Na primer nabožne slike. Moj ded iz Kostanjevice je moji babici ob rojstvu prvega otroka iz Vogerije prinesel mlinček za kavo. O dedu ne vem prav veliko. Umrl je, ko je bilo moji mami 11 let. Nanj nas spominja kavni mlinček, ki ga še vedno hranimo.

 

Pravnuk mi je o svojem dedu Antonu Žnidarčiču Lazarjevem z Britofa povedal naslednjo zgodbo. V Škalabon (pri Kanalu) je prišel 1888. leta. S prihranki je odkupil dolg na premoženju, kar dokazuje dobro donosnost guziranja. Govoril je dobro madžarsko. Bil je nepismen, kar v tedanjem času ni bila redkost, a je pri računanju na pamet pogosto prehiteval pismene.

 

Brata Miha in Štefan Petrozova z Britofa sta krošnjarila še med dvema vojnama po sejmih in cerkvenih shodih. Pripoved pravi, da je Miha spodbujal otroke k nakupom takole: “Joči, joči fantek, da ti tata kupi orglice“ ali „Kupite! Kupite! Pol za dnari, pol zastonj.“

 

Guzirjev je bilo kar nekaj. Iz vsake vasi je bil kdo. Več jih je bilo iz Kostanjevice. Velika vas, majhne kmetije in guziranje je bilo še kar dober vir dohodka. Tudi moj ded iz Kostanjevice je bil guzir, kar je označeno tudi v župniški matični knjigi.

 

Moj pra pra ded Perin Gapčev od Markičev je tudi krošnjaril, ko je reševal zadolženo kmetijo. Krošnjaril je tudi njegov vnuk Jože Žnidarčič. Na svoji poti po Avstro-Ogrski je spoznal ženo in se ustalil v Standrežu pri Gorici.

 

Pri Markičih je krošnjaril še Anton Bajt - Šoštarjev. S to dejavnostjo so se ukvarjali iznajdljivi ljudje. Človek počasne pameti ni sodil mednje. Pa tudi krepki so marali biti. Pravnuk Antona Lazarjevega navaja, da je bila krošnja težka celih 105kg.

 

 

Naštela bom še nekaj krošnjarjev iz drugih vasi zaradi spomina nanje.

Kostanjevica: Anton Peternel - Pršet (v arhivu v župnišču je poleg njegovega imena opomba-krošnjar), Valentin Jerončič - Tinc, Anton - Tonca Naužarjev

Lovišče: Anton Berdon - Uerbč

Skrnjak: Peter Berdon Gojev. Pred nedavnim mi je pripovedovala Jožica Gojeva, da je ob gradnji hiše v začetku prejšnjega stoletja (1903) velik delež pripomogel prav stric Peter Gojev. Tako ji je pripovedovala mama.

Hoščina: Stric Hoščkov - domači so mu pravili kar stric guzir

Britof: Anton Žnidarčič Lazarjev, brata Miha in Štefan Velušček - Petrozova. Miha je bil oče narodnega heroja Antona Veluščka - Matevža. Mati je bila Gracarjeva od Filije.

 

Krošnjarjev je bilo verjetno še več. Vendar zanje ne vem. Škoda!




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Kanal ob Soči!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Lokalni časopis Most
Številka: 50
Izšla: 20.12.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
Januar 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28
19.01.2017
Danes ni dogodkov.
21.01.201 | Ostalo
Tržni dan
21.01.2017 | Ostalo
Zimska delavnica za otroke
21.01.2017 | Ostalo
Odbojkarska tekma
22.01.201 | Ostalo
Muzikal: Glasba mi je vse
22.01.2017 | Ostalo
Muzikal
22.01.2017 | Ostalo
Predstava "Trio"
24.12.2016 | Ostalo
Razstava jaslic v Ajbi
24.12.2016 | Ostalo
Ogled jaslic v Ajbi
24.01.201 | Ostalo
Načini uporabe starega kruha
28.01.201 | Ostalo
Tržni dan
28.01.2017 | Ostalo
Proslava
28.01.2017 | Ostalo
Briškuljada
21.01.201 | Ostalo
Tržni dan
21.01.2017 | Ostalo
Zimska delavnica za otroke
21.01.2017 | Ostalo
Odbojkarska tekma
22.01.201 | Ostalo
Muzikal: Glasba mi je vse
22.01.2017 | Ostalo
Muzikal

Bodite prvi pri oddaji mnenja.