Župan Andrej Maffi je uvodoma izrazil veselje, da “se je začel dialog in da je vročica popustila”. Povedal je, da trase A3 kot najbolj primerne niso določili s prav lahkim srcem. Gre za razbremenilo cesto skozi jedro, s katero bo Kanal veliko pridobil, je pojasnil. Po izgradnji obvoznice bo promet po njegovem bolj varen tako za voznike, kot za pešce.
V dogovoru z Direkcijo za ceste (DRSC) bodo pri gradnji bodo “šli na roke” krajanom, je zagotovil župan in pozval vse, ki bodo “karkoli žrtvovali”, k sodelovanju z DRSC in projektanti. Občinskim svetnikom pa je svetoval, naj se na predstavitvi prepričajo o pomenu projekta in naj zanj prižgejo zeleno luč.
Svetnika Bruna Colavinija (SLS) je zanimalo, ali je trasa že določena, kakšna bo cena gradnje, ali bo na Kolodvorski galerija, ali bodo opravili meritve hrupa in ali bodo ocenili poslabšanje pogojev bivanja prebivalcev ob trasi.
Predstavnik DRSC Tomaž Willenpart je povedal, da je trasa obvoznice določena z Lokacijskim načrtom (LN) iz leta 2001, ki ga je potrdila lokalna politika, in ni bil vsiljen iz Ljubljane, kakor trdijo nekateri. In čeprav časovna razlika predstavlja določen problem, je LN veljaven. Dodal je, da gre za državni projekt, da so na odobritev sredstev zanj čakali deset let in da bodo skupni stroški znašali okrog 5 milijonov evrov, za projektiranje pa so do septembra 2013 porabili 250 tisoč evrov.
Direkcija bo projekt pripeljala do konca, je povedal Willenpart, sama gradnja obvoznice pa je v rokah politike. Odločitve o tem sprejemajo politiki tako na državni, kakor na lokalni ravni. Povedal je, da bodo s projektiranjem poskušali najti najbolj optimalno rešitev, cenitev zemljišč pa bodo izvajali poverjeni cenilci. Glede galerije je povedal, da jo sam odsvetuje, saj bodo zanjo potrebovali soglasja in ni nujno, da bi jih dobili, potrebno pa bo preveriti tudi njeno ekonomsko upravičenost. Načrt tudi ne predvideva rušenj objektov ob obvoznici. Sicer pa se z lastniki zemljišč ob trasi želijo pogovoriti, da bi skupaj našli optimalno rešitev. Spomenik padlim naj bi premestili na pokopališče, za kip Ivana Čarga pa iščejo ustrezno mesto.
Ponovno je povedal, da se do Kanala dnevno pripelje 5798 vozil, proti Posočju pa jih nadaljuje 3363.
Predstavnik projektanta Samo Križaj je pojasnil, da pri projektiranju sodeluje enajst družb, da se trasa obvoznice izogne koritom Soče in da so izbrani materiali za gradnjo takšni, da ne predstavljajo problema za okolje.
Občinski svetniki so postavili nekaj vprašanj.
Svetnik Marko Bucik (DeSUS in predsednik KS) je pojasnil, da Krajevna skupnost Kanal ni proti obvoznici, in da hoče “kompromis, soglasje z lastniki, ki jih bo obvoznica tangirala”. Vsi oškodovani morajo dobiti odškodnino, KS pa jim bo pri tem stala ob strani, kot jim je pomagala tudi pri gradnji ČHE Avče.
Zanimala sta ga tudi uvoz in izvoz obvoznice, pri čemer je dodal, da bi krožišče na izvozu lažje umestili, če bi zrušili “staro policijsko hišo” nasproti slaščičarne Rafaelo.
Svetnik Ivan Križnič (SLS) je menil, da so postopke vodili transparentno, da je obvoznica “po trinajst letih tu” in da “bolj demokratične obravnave ni mogoče peljati”. Predlagal je, naj gre dialog v smeri iskanja boljših rešitev.
Svetnik Slavko Jereb (Neodvisni) je podprl “strpen dialog do prizadetih ljudi pri projektiranju”. Zanimalo ga je, ali bi meje LN lahko razširili tako proti severu, kakor proti jugu. Umik rondoja proti S bi zagotovil varnejši priključek Vojkove ulice, je menil. Svetnika Klemna Staniča (LDS) so zanimale meritve hrupa. Podžupan Ivan Humar je med drugim menil, da ima krožišče majhen notranji premer in da naj se glede galerije opredelijo stanovalci. Sicer pa obvoznico podpira in upa, da jo bodo dobili čim prej.
Willenpart je povedal, da se v primerih, ko se z lastniki ne morejo dogovoriti, razlašča na mejo prostorskega akta. Za spremembe na trasi bi rabili nov prostorski akt, postopek pa traja več kot sedem let. Rušenje “policijske hiše” ne bo bistveno spremenilo krožišča, saj je tu železniški nadvoz. Krožišče je dovolj veliko, je povedal, rušenje hiš pa bi podražilo gradnjo. Za premik uvoza in izvoza bi morali premikati traso mostu. Sicer pa bo mogoče iz Vojkove ulice zavijati v vse smeri. Prestavili so pločnike, uskladiti bo potrebno še prehod za pešce. Vse rešitve, povezane z obvoznico, bodo izvajali v dogovoru z lokalno skupnostjo. Glede obremenjenosti s hrupom bodo naredili novo študijo, saj je to pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsekakor pa bo morala biti obremenjenost s hrupom pod nivojem, ki ga določa uredba. Ponovno je odsvetoval gradnjo galerije. Protihrupna zaščita zaradi nje ne bo večja, je povedal, kljub temu pa to ostaja odprta možnost in bo stvar nadaljnjih usklajevanj. Predstavnik projektanta je pojasnil, da odgovorov na to, kakšna bo obremenitev s hrupom nimajo, Willenpart je dodal, da se bo hrup v centru Kanala zmanjšal, na območju obvoznice pa povečal.
Svetnika Viljema Urbančiča (SD) je zanimalo, kako bo s financiranjem obvoznice, kolikšen delež bo prispevala občina.
Willenpart je povedal, da so prvotno računali na denar iz evropskih skladov, vendar vse kaže, da obvoznice v naslednji finančni perspektivi ne bo in torej ne bo niti evropskih sredstev zanjo.
Po ocenah je obvoznica vredna skoraj 4 milijone, končni strošek pa bo najverjetneje okrog 5 milijonov evrov. Ker je obvoznico mogoče graditi v več fazah, je projekt izvedljiv tudi zgolj z denarjem iz državnega proračuna. Sicer pa se bodo o financiranju lahko pogovarjali, šele ko bo zajključeno projektiranje in bodo imeli gradbeno dovoljenje. V najboljšem primeru bi se gradnja obvoznice lahko začela čez tri leta, če vmes ne bo rebalansa državnega proračuna, je pojasnil Willenpart. Na območju države je trenutno 400 gradbišč, vendar je zaradi pomanjkanja denarja aktivnih le 150.
Svetnico Mileno Pavlin (SD) je zanimalo rušenje “policijske hiše”, dodala je, da je nadomestne objekte mogoče graditi le v vrednosti objekta, ki ga rušijo.
Nato so besedo dali krajanki Mojci Bavdaž.
Kakor je dejala, je problem pri obvoznici predvsem izbira variante A. V času, ko so se odločali za obvoznico in to traso, je bila cesta zaradi gradnje ČHE Avče močno obremenjena s tovornjaki, tako da je občinski svet lokacijski načrt sprejel dejansko pod tem pritiskom. V tem času se je tovorni promet zmanjšal, most, za katerega so govorili, da se bo porušil, še vedno stoji, ostaja pa dejstvo, da Kanal obvoznico potrebuje.
Dejstvo je tudi, da so organi za varstvo narave ob pripravi dokumentacije ocenili, da varianta A in B posegata v naravno znamenitost in s tem v historično jedro, saj so kanalska korita del tega jedra.
Sedaj pa bi to naravno znamenitost, ki je tu že tisoč let, v dveh letih preprosto izgubili. Bavdaževa je povedala, da se je ozaveščenost o prostorskem razvoju in ekonomski upravičenosti določenih projektov v zadnjem desetletju spremenila. Sama še vedno čaka, da ji občinska uprava posreduje okoljsko poročilo, saj bi rada pogledala vsebino in jo dala v presojo strokovnjakom, da ugotovijo, ali so takratne razlage še sprejemljive.
Prav tako, je poudarila, niso nič izvedeli glede obremenitev s hrupom, niti za koliko se bo povečala količina prašnih delcev in niti, kakšen bo občinski finančni delež. Poleg tega bo železniška postaja odrezana od kraja. Ta obvoznica ne rešuje težav s hrupom in prašnimi delci, ni pa v številkah slišala, koliko bolj zdravo bo zaradi obvoznice prebivalstvo.
Kakor je dejala, pri odločanju o gradnji obvoznice ne bi bila rada v koži svetnikov. Predlagala je, naj ponovno preverijo, na kakšni osnovi je bil sprejet lokacijski načrt. Obvoznica bo ostala za vedno, je dejala Bavdaževa, zato je treba stvari bolj premisliti. Si lahko vzamemo nekaj mesecev in ugotovimo, ali so takratni kriteriji še vedno kriteriji stroke, se je vprašala.
Svetnik Hasib Brdar (Zares) je povedal, da ni čutil nobenih pritiskov pri odločanju glede obvoznice.
Willenpart je pojasnil, da bodo meritve hrupa naredili, ko bo projekt končan, ne bo pa primerjave med hrupno obremenitvijo centra pred in po obvoznici.
Križnič je dodal, da je potrebno poskrbeti za krajane, ki živijo ob trasi obvoznice. Izrazil je zadovoljstvo, da je policijsko hišo mogoče rušiti in prepričanje, da je obvoznica pridobitev za kraj.
Bavdaževa je odgovorila, da se 436 prebivalcev Kanala (podpisnikov peticije) ni strinjalo s to traso obvoznice in pozvala svetnike, naj na to ne pozabijo.
Krajanko Zdenko Blažkovič je zanimalo, kako bo dostopala do hiše na Kolodvorski. Willenpart je odgovoril, da bo hiše od ceste ločil zid, dostop do hiš pa bodo omogočala vrata.
Krajan Igor Sitar je poudaril, da je ugotovil, da je 95 odstotkov trase že določene, ostaja pa več odprtih vprašanj: od denarja zanjo, do tega, da bodo prebivalci morali živeti ob njej in da bo poleg ceste potrebno urediti tudi parkirišča.
Svetnik Jože Valentinčič (SDS) je povedal, da sam ne čuti nobenega pritiska ob odločanju o obvoznici. Grožnjo, da se most lahko zruši, pa je pred leti po njegovem videla vsa Slovenija, saj so televizijci posneli krajana s kamni v roki, ki je bil pod mostom in je zatrjeval, da kamenje pada z oboka.
Brdar je nato dejal, da so podpisniki peticije izjavili, da so jo podpisali le zato, da bi se rešili članov civilne iniciative. Podžupan Humar se je od teh izjav distanciral in povedal, da spoštuje vse podpisnike.
Predsednik nadzornega odbora Risto Djurič je povedal, da bo občina prispevala petino za obvoznico (to je milijon evrov) in da bi rad glede tega slišal mnenje župana.
Član civilne iniciative Zoran Simčič je ugotovil, da je Willenpart odgovoril na 99 odstotkov vprašanj, vendar se je vprašal, o čem se sploh še lahko pogovarjajo, če je 99 odstotkov že definiranih. Willenpart je potrdil, da se lahko pogovarjajo zgolj o prostoru znotraj lokacijskega načrta in Civilni iniciativi ponudil skupen sestanek na to temo. Sicer pa se je Simčiču zahvalil za korekten in kulturen dialog.
Svetnica Mira Bandelj (SD) je pozdravila sodelovanje občanov in jih pozvala, naj bodo še bolj aktivni pri javnih razpravah. Kakor je dejala, jih je pogrešala pri sprejemanju OPN-ja, saj bi se svetniki s pomočjo občanov lahko tudi drugače odločili.
Kanal obvoznico potrebuje, je poudarila, zanimala pa jo je finančna konstrukcija gradnje in predvsem kakšen bo delež občine. Ugotovila je, da galerije očitno ne bo in povedala, da DRSC ne potrebuje soglasja občinskega sveta. In tudi če bi prišlo do referenduma, bi bil zgolj informativne narave.
Krajane je zato pozvala, naj čim več izpogajajo zase, saj jih po izgradnji nihče več ne bo poslušal. In ker se je občina od leta 2011 premalo pogovarjala z občani, se bo glasovanja vzdržala.
Willenpart je potrdil, da bo občina za gradnjo obvoznice prispevala od 20 do 30 odstotkov.
Župan Maffi je pred glasovanjem povedal, da se z DRSC dogovarjajo še za ureditev nekaterih drugih cest, tudi ceste Kanal-Lig. Obenem je članom Civilne iniciative očital, da širijo neresnice, ko govorijo, da občina ne bo pokazala več nobenih dokumentov. Občina bo pokazala, kar mora, je povedal. Občinska uprava pa rabi nekaj časa, da dokumente kronološko uredi. Tudi župan je omenil, da je slišal, da so krajani peticijo podpisovali pod pritiski.
Sledilo je glasovanje. Od sedemnajst svetnikov je bila zgolj Bandljeva mnenja, da sta se občinska uprava in politika ob ponovni oživitvi projekta premalo pogovarjali s krajani. Tako je bila v bistvu edina, ki je posredno zastopala glas krajanov, ki nasprotujejo izbrani trasi, saj se je glasovanja vzdržala.
