Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za četrtek, 08.12.2016

jasno
Ponoči bo pretežno jasno, po nižinah bo večinoma nastala megla.
-6°C | 10°C
petek, 09.12.2016
0°C | 8°C
sobota, 10.12.2016
-2°C | 10°C
nedelja, 11.12.2016
-1°C | 8°C
Opozorila
Sreda, 7.12.2016 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
-6°C
10°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Lokalne skupnosti

Čeprav je bil drugačen, bil je naš


LOKALNE SKUPNOSTI

| |
27.11.2011      1:26
A A

Čeprav je bil drugačen, bil je naš


Konec oktobra smo se poslovili od našega Marja. Mnogo ljudi je poznal. Še več pa jih je poznalo njega. Po vsej dolini so vedeli, kdaj in kod se vozi Marjo iz Avč.


Navkljub svojim posebnim potrebam je Mario dovolj srečno živel. Foto: družinski arhiv
Navkljub svojim posebnim potrebam je Mario dovolj srečno živel. Foto: družinski arhiv
Deli:

Tekst: Cvetka Mrak, Marjova sestra

Najprej se je vozil z mopedom, nato z motorjem in zadnjih petnajst let z „avtom“ - malim štirikolesnikom. Pred približno petdesetimi leti, ko se je v Kanalu učil za čevljarja, je gojil srčno željo po mopedu. Doma so mu ga obljubili, ko opravi izpit. On je to razumel po svoje. Poklicnega izpita za čevljarja ni opravil, pač pa šoferskega in terjal obljubljeni moped.

Dobil ga je, z njim pa tudi potrebno orodje, da bi lahko doma delal kot nepoklicni oziroma priučeni vaški čevljar. Strank mu ne bi manjkalo, saj bi bil edini v vasi. A to mu ni dišalo, silil je le v Kanal, zlasti tedaj, ko je imel moped in kasneje motor.

V tem času je bilo nemalo njegovih srečanj s policisti. Na primer, če so ga ustavili, jih je vprašal: „Kaj štopaš, a ne vidiš, da imam zasedeno?!“ Drugič je policistu rekel „cefizelj“ in sodnik mu je odmeril denarno kazen, a je raje šel tri dni v zapor.

Ljudje so ga v glavnem imeli radi in ga sprejemali takšnega, kot je bil. Našli pa so se tudi zlobneži, ki so ga izzivali, naj direktorju podjetja Žica reče „mona“, kar je tudi naredil. Drugič spet se je ulegel na njegovo pisalno mizo. In dobil odpoved. Potrpljenje z njim je imela le Slavica na „Slovenija sadje“, kamor je hodil več let priložnostno delat.

Ljudje s posebnimi potrebami imajo običajno kompleks manjvrednosti, Marjo pa se je odzival obratno. Hotel je biti enak drugim. Ob vpoklicu v vojsko letnika 1941 ni dovolil, da bi svojci naborni komisiji predložili njegove zdravstvene izvide, hotel je biti vojak. Potrdili so ga in poslali v Črno Goro. Na prvem zimskem maršu pa je staknil hudo vnetje že bolnih ušes. Ob pregledu so v bolnišnici ugotovili, kako in kaj je z njim. Vojaščine je bil oproščen, vendar je tri mesece le bil vojak.

Marjo je nekega dne od nekod privlekel staro harmoniko in po vsej sili hotel v glasbeno šolo. Ni bil sprejet. Tudi zaradi tega, ker je bil naglušen. Še marsikaj bi lahko napisali o njem. Med drugim je bil vnet ribič, Njegove trofeje še sedaj krasijo vežo v domači hiši. V avškem gasilskem društvu pa je bil prostovoljec od vsega začetka.

Otroštvo je preživel v veliki družini: oče, mati in osem otrok (štirje fantje, štiri dekleta). Oče je kmalu umrl, sestre in ostali bratje pa so počasi zapustili dom. Eni so odšli na šolanje, drugi delat, domov pa so se na kratke obiske vračali le občasno.

Tako je Marjo kmalu ostal sam z mamo, ki je vedno slabše videla in je naposled popolnoma oslepela. Marjo pa je bil že od mladosti naglušen. Mamo, ki je bila stara čez devetdeset let, je vedno bolj skrbelo, kaj bo z Marijem, ko nje ne bo več. Potolažili smo jo, da ima vendar sedem bratov in sester, ki bodo prav gotovo poskrbeli zanj, da bi imel vse, kar potrebuje. In tudi smo! Vsak po svoje, da se nikdar ni čutil osamljenega ali prikrajšanega za nekaj, kar je bilo možno doseči.

S pomočjo socialne službe smo uredili, da je hodil delat v Varstveno delovni center (VDC) v Solkanu, nato pa so ga sprejeli v Dom upokojencev v Novi Gorici, s čimer se je tudi sam strinjal.

Desetletje, ko je delal v VDC, je verjetno najsrečnejše obdobje v njegovem življenju. Bil je v družbi ljudi s podobnimi težavami, med katerimi se je včasih počutil celo najbolj sposobnega. V okviru društva „Sožitje“ je bil športno aktiven, tekmoval je v balinanju in dobil kar nekaj medalj in odličij. Med njimi tudi zlato medaljo na paraolimpijskih igrah na Dunaju. Dejaven je bil tudi v pevskem zboru, s katerim je veliko nastopal, z njim šel na izlete, prireditve, letovanja, delavnice, tudi pustovanja.

Navkljub svojim posebnim potrebam je Marjo dovolj srečno živel. Imel je „avto“, ki ni bil pravi avto. Imel je „delo“, ki ni bilo pravo delo. Imel je tudi svojo „ljubezen“, ki je bila le platonična. In končno je imel „dom“, ki je bil le Dom upokojencev (DU).

Tam je živel zadnjih deset let, a se nikdar ni prav vživel. Zlasti potem ne, ko je moral prenehati z delom v VDC in se je tudi njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. Osebje DU je moralo imeti z njim veliko potrpljenja. Kritiziral je vse po vrsti, se vtikal v vsak prepir med varovanci ali pa ga je tudi sam izzval. Zlasti je bil občutljiv, če se je njemu ali komu drugemu zgodila krivica. Takrat je včasih morda reagiral pregrobo, zlasti pa preglasno. Bil pa je dobrega srca in je rad pomagal vsakemu.

Po mamini smrti smo sklenili, da se bomo sestre in bratje ter svojci z družinami vsaj enkrat na leto srečali v Avčah. Naše zadnje skupno srečanje je bilo letos jeseni v Braniku, ko sta Marjo in njegov dvojček, Emil, praznovala 70 let. Sedaj pa nas ni več osem, le še sedem. Konec oktobra smo se skupaj s številnimi sovaščani in prijatelji poslovili od njega ob grobu naših staršev, kjer sedaj počiva tudi on.

Marjo je bil nekakšen vaški posebnež. Sama sem ga včasih primerjala s Kosmačevim Tantadrujem, vendar ugotavljam, da ta primerjava ne zdrži. Tantadruj je hotel umreti, Marjo pa je hotel živeti.





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Kanal ob Soči!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Lokalni časopis Most
Številka: 49
Izšla: 22.09.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
December 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16
07.12.2016
Danes ni dogodkov.
08.12.2016 | Ostalo
Predavanje
09.12.2016 | Ostalo
1. Večer parkeljnov
10.12.201 | Ostalo
Tržni dan
10.12.2016 | Ostalo
1. REKREATIVNI TEK OB SOČI
10.12.2016 | Ostalo
PREDNOVOLETNO SREČANJE - BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT
10.12.2016 | Ostalo
Komedija SREČNO LOČENA
11.12.201 Ni kategorije
Pohod na Jelenk
11.12.201 | Ostalo
Pohod na Jelenk
11.12.2016 | Ostalo
Zimski abonma
11.12.2016 | Ostalo
Predstava "Ta veseli dan ali Matiček se ženi"
14.12.2016 | Ostalo
Odbojkarska tekma
16.12.2016 | Ostalo
Dobrodelni koncert
08.12.2016 | Ostalo
Predavanje
09.12.2016 | Ostalo
1. Večer parkeljnov
10.12.201 | Ostalo
Tržni dan
10.12.2016 | Ostalo
1. REKREATIVNI TEK OB SOČI
10.12.2016 | Ostalo
PREDNOVOLETNO SREČANJE - BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT

Bodite prvi pri oddaji mnenja.