Obnova celotne stavbe je občino stala nekaj manj kot 400.000 evrov; po uspešni kandidaturi na razpisu za evropska sredstva v okviru programa razvoja podeželja 2007-2013 ji je uspelo iz evropske malhe pridobiti 150.000 evrov. "Glede na zahtevno obnovo smo resnično veseli končnega rezultata," je ob slovesnosti poudaril župan Andrej Maffi.
"Adaptacija stavbe je bila nujno potrebna, saj je bila zgradba zelo dotrajana in tudi razpokana,“ pove Mira Boltar. "Z obnovo smo dobili večjo dvorano, pisarno za delovanje krajevne skupnosti in številne druge prostore, ki jih bomo morali postopoma še opremiti," dodaja.
Posebej so novih prostorov veseli gasilci. Leon Dugar izpostavlja mžnost lažjega izvoza vozil in posledično hitrejše ukrepanje gasilcev ob nesrečah, ko šteje vsaka sekunda. "Hkrati pa smo pridobili prostore tudi za nas gasilce. Vedeti moramo, da so gasilstvo predvsem ljudje in šele nato oprema," pravi Dugar. Novi prostori so tako tudi velika motivacija za same gasilce. Skupaj jih je okrog 145, operativnih pa 27, kar je za majhno društvo lepa številka, meni Dugar. Avški gasilci na srečo nimajo veliko intervencij. "Na našem požarnem območju imamo zelo osveščene ljudi. Zavedajo se, da je vodovodno omrežje majhno in je dostop do vode težak," opaža predsednik gasilcev. Gredo pa zato radi pomagat drugim društvom, ko se znajdejo v stiski.
Bavdaževa hiša, kot jo še vedno kličejo domačini, je tako dobila novo vsebino, domačini pa bodo zagotovo ohranjali tudi zgodbe, kako so v njej že pred vojno delovale mlekarna, pošta in trgovina. Leta 1966 je prav v prostorih pošte dobila svoj prvi dom gasilska desetina iz Avč. Ker so se stanovanja v zgornjem nadstropju počasi praznila, so gasilci prostore v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja preuredili v dvorano za celo vas. Medtem so se leta 1996 zaprla vrata trgovine, 2003 pa je Bavdaževo hišo zapustila še zadnja stanovalka. Oktobra 2010 so se iz nje začasno izselili tudi gasilci in krajevna skupnost ter se po enoletni obnovi na martinovo vrnili pod svojo streho. Že takoj so v njem dobile svoj prostor tudi domače umetnice. Boža Bucik je razstavila svoje akvarele, Bernarda Skrt oljne slike, Vilka Drašček in Valentina Dugar pa nežne čipke.
