Gledališki krožek Osnovne šole Deskle z mentorico Mojco Petelin je pred leti nastopil na območnem srečanju otroških gledaliških skupin v Novi Gorici. Po triletnih udeležbah so se na pobudo Emila Abrška zamislili širše zastavljen projekt, ki je povezal šolo s Kulturnim društvom Svoboda in tako je bila ustanovljena gledališka sekcija domačega društva. Nadeli so si ime Mak, ki je rdeči cvet ali pa mladinska amaterska klapa.

Prvo predstavo so doživeli 4. maja 1997. Adela Jerončič, tedanja ravnateljica šole, je pozdravila novoustanovljeno gledališko skupino z besedami: »… Negujmo to njivo, vzgajajmo in podpirajmo njeno rast in hranimo se z njenimi sadovi.« Tudi Aleksander Žnidarčič, »oče – skrbnik« skupine je z zaupanjem in optimizmom dejal, da se združitev igrivosti in ukaželjnosti otrok OŠ Deskle, znanje njihovih učiteljev in drugih mentorjev ter organizacijske sposobnosti in tehnične možnosti društva Svoboda vedno  kažejo  v predstavah, ki se jih z veseljem spominjamo.

Zvrstilo  se je 12 predstav, s katerimi so se udeleževali srečanj gledaliških skupin in gostovanj po Sloveniji ter zamejstvu. Sodelovali so s 4 režiserji, poleg Abrška še z Ano Facchini, Majo Poljanec in Majo Nemec. Po letu 2009 členi skupine niso več osnovnošolci, pač pa dijaki in študentje. V izmenjavi številnih generacij se kar 59 mladih ponaša z ljubeznijo do odra, ki jim je gotovo zapustila »košček nečesa dragocenega. Ta košček naj odnese s seboj čisto vsak, ki ga bo življenje odpeljalo iz Maka. Ta dragoceni košček nosim tudi jaz«, je v knjižico o 15-letnem delovanju zapisala zaslužna za otroško radovednost in ljubezen do gledališkega izražanja, Mojca Petelin.

»Moja tovarišica Mojca, je poleg staršev kriva, da sem takšna kot sem. Ko sem padla, mi je pomagala vstati. Ko sem previsoko letala, mi je nekoliko pristrigla krila. Naučila me je pravilne slovenščine, zdaj pa verjetno trpi, ko posluša moje: Kva pa je? Koga pa dogaja?«, je iskreno o svoji ljubi mentorici spregovorila Dijana Galič, simpatična televizijska voditeljica iz Deskel.  

»Občudujem te mlade ljudi na odru, ki brez treme nastopajo, veselo, nasmejanih in odprtih oči gledajo v  svet, nekateri s pridobljenim znanjem igre in darom govora delujejo  še v drugih gledališčih, vodijo prireditve, nekateri si s tem pomagajo v službah na radiu, televiziji …« Pohvalne besede predsednice KD Svoboda, Danile Schilling, ki je na prireditvi  mesto govornika predala županu

Andreju Maffiju: »Nuditi  čim več možnosti za umetniški razvoj mladih je bistvenega pomena, gledališka dejavnost prinaša le pozitivne lastnosti, ki koristijo tudi v nadaljnjem življenju«.

Poleg režiserja, mentorja, igralcev in šepetalcev je še skupina ljudi, ki skrbi za glasbo, efekte, ton, osvetljavo, tehnično izpeljavo, koreografijo, scenografijo in nikakor ne smemo pozabiti na kostumografijo, za katero je pri vsaki predstavi poskrbela Svetlana Žnidarčič.

1.    Jan Gabrowski/Emil Aberšek: Volk in kozlički, 1996/97, 18 predstav
2.    Thorbjorn Egner: Razbojniki iz Kardemomme, 1997/98, 13 predstav
3.    Emil Aberšek/Mojca Petelin: Cipek in Capek, otroška igra s petjem, 1998/99, 12 prestav
4.    Milan Dekleva: Fej, spet čokolada!, 1999/2000, 10 predstav
5.    Sylvia Kammerman: Sneguljčica, 2001/2002, 13 predstav
6.    Sašo Škufca: Trnuljčica, 2002/2003, 9 predstav
7.    Sylvia Kammerman/Emil Aberšek: Semenke, 2005/2006, 6 predstav
8.    Svetlana Makarovič: Sapramiška, 2006/2007, 18 predstav
9.    Svetlana Makarovič: Veveriček posebne sorte, 2007/2008, 14 predstav
10.    Nataša Otrin: Internat, 2009/2010, 12 predstav
11.    Maja Nemec: Iz heca pridejo deca, 2010/2011, 14 predstav
12.    Mojca Madon: Ne me gledat!, 2011/2012