Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 05.12.2016

pretežno jasno
Dopoldne bo povečini oblačno, na jugovzhodu bodo sprva možne rahle padavine. Popoldne se bo delno razjasnilo. Več oblačnosti bo predvsem v južni in jugozahodni Sloveniji.
1°C | 12°C
torek, 06.12.2016
0°C | 12°C
sreda, 07.12.2016
-4°C | 12°C
četrtek, 08.12.2016
-5°C | 10°C
petek, 09.12.2016
-2°C | 9°C
Opozorila
Ponedeljek, 5.12.2016 ob 8h
Dodatnega opozorila ni.
1°C
12°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Kultura

Kontrabantske zgodbe


KULTURA, OSTALO

| |
06.12.2011      8:08
A A

Kontrabantske zgodbe


Med rekama Sočo in Idrijo se dviga Kanalski Kolovrat. Na obeh pobočjih pogorja so posejane kot topla gnezdeca vasi, zaselki in posamezne domačije. Idrija je mejna reka, vendar se je meja skozi zgodovino spreminjala.


Mejna reka Idrija, Čez njo so vodile tihotapske poti. Foto: osebni arhiv
Mejna reka Idrija, Čez njo so vodile tihotapske poti. Foto: osebni arhiv
Deli:

Tekst: Helena Vuk

Želim pisati o življenju ob meji, ki ni lahko in daje ljudem in prostoru svoj pečat. Vedno znova se je bilo treba prilagajati vsakokratni oblasti in jeziku, kar je vplivalo na značaj prebivalstva. Iz izkušenj so se ljudje naučili, da je potrebna previdnost. Postali so nezaupljivi, hkrati pa tudi iznajdljivi.

Tako kot povsod ob meji, je bilo tihotapstvo prisotno tudi v naših krajih. Ker je tovrstno opravilo zahtevalo precej poguma in bistrosti, so se ga lotevali predvsem mlajši iznajdljivi ljudje.

Pod Avstrijo je financ moral zasačiti tihotapca z blagom. Ni bilo dovolj, če ga je samo videl. Če ga je zasačil, je sledila tožba in včasih tudi zaseg premoženja. Zato so se ukvarjali s tem običajno ljudje brez premoženja.

V ljudskih pripovedih so bile prevare kontrabantarjev vir posmeha vsakokratni oblasti in še danes se pripovedujejo zgodbe o njihovih podvigih.

Ko je v naši vasi nanesel pogovor o kontrabantu, so vedno prišle na vrsto prigode kontrabantarja Miha. Ta je poleg vreče s kontrabantom nosil še polno vrečo domislic in humorja. Na manjši kmetiji, ki ni zadostovala za preživetje, je bilo potrebno početi še kaj drugega, da družina ni bila lačna. To so bile dejavnosti, kot so: krošnjarjenje, kontrabant ali pomoč sosedom in vaščanom pri sezonskih delih. To slednje je bilo najpogostejše in je vključevalo tudi druge družinske člane.

Kontrabant je bil prepovedan. Zahteval je pogum in iznajdljivost – prinašal pa večji dohodek. Marsikdo je s tihotapstvom reševal revščino. Ob Idriji je bilo kar nekaj trgovinic (opalte), ki so služile na račun tihotapstva.

Miha se je odločil za kontrabant. Premoženje je prepisal na ženo, sam pa je veselo tihotapil. Nekoč je italijanski financ opazil, kako po beneškem hribu pred njim hiti Miha, otovorjen s tihotapskem blagom. Menil je, da ga bo zlahka ujel. Toda tudi Miha ga je opazil in pospešil korak. Financ je ugotovil, da ga ne bo dohitel. Ves zasopel se je usedel na kamen in počival. Tudi Miha se je usedel in počival. Financ je jezen vstal in spet zasledoval. Tudi Miha je vstal in pospešil korak. Pa je financ spet počival in si brisal potno čelo. Tudi Miha je počival. Financ ves besen vstane in hiti za Mihom. Miha tudi vstane in hiti. Ko je naslednjič financ spet počival, se je Miha odločil, da prekine z igro in odšel je dalje svojo pot.

Nekoč je Miha iz Kanala nesel poln žakelj tihotapskega blaga. Nekje sredi hriba se nenadoma pred njim pojavi financ. Miha jezen vrže žakelj na tla, si obriše pot s čela in pravi: „Tle mejte in nesite sami naprej. Za ta d'nar ne bom več nosil naprej. Pol krone mi je dal stražmojster, da nesem tole čez hrib v Zapotok. Kar sami nosite naprej!“

„No, no, Miha, pol krone res ni dosti, dam vam še pol krone in nesite naprej. Zapotokom naj vam v kuhinji dajo še kaj za pod zob. Povejte, da sem jaz tako naročil.“ Financ seže v žep in da Mihu še pol krone.

„Če je tako, pa naj bo,“ pravi Miha, vzame pol krone, naloži žakelj in odhiti dalje.

V Zapotoku ga seveda niso videli. V Kanalu pa financ izve, da ga je Miha potegnil.

"Zadost bo za dan's, pa še drugič malo," tako je dejal Mohore, ko se je naveličal igrati na harmoniko.

Počasi so se tudi financi naveličali njegovih vragolij in so sklenili, da ga s kontrabantskim blagom ujamejo. Tudi Miha je opazil, da ga opazujejo. Že par krat so ga presenetili in jim je komaj ušel. Razmišljal je in sklenil, da se jim bo nastavil in jim jo, kot že nič kolikokrat, zagodel.

Do polovice koša je naložil gnoj, pokril z ohrovtovimi listi in šel na pot kot običajno. Med potjo je počival. Kmalu sta se znašla ob njem dva financa. „Kaj imaš v košu?“ sta vprašala. „Gnoj!“jim je odgovoril. „ Še enkrat te vprašava, kaj imaš v košu?“ „Gnoj,“ se je glasil odgovor.

Ves neučakan je eden izmed financev porinil roko v koš med opojne dišave hlevskega gnoja. Ko je roko potegnil iz koša se je razprtih prstov držala temno rjava barva kmečkega zlata. Miha se je ves nesrečen ustrežljivo ponudil pri čiščenju in se opravičeval: “Sem pošteno povedal kaj nosim, pa me niste poslušali. Žal mi je, da so se gospodje, ki niso vajeni teh reči, umazali.“ Financ se jezen obrne k Mihu in reče: “Samo to mi še povej, zakaj si pokril koš z bržotami?“ „Eh! Zakaj? Zato, da se ne bojo muhe pasle.“

Tako se je ta zgodba končala in se pripovedovala vsakič, ko je pogovor nanesel na kontrabant.

Zgodbe o kontrabantarjih so se pripovedovale tudi drugod.

Tilka M. mi je pripovedovala, da so v Hoščinah imeli trgovino. Mimo Hoščin je vodila kontrabantska pot. Financi so za poti vedeli, a kontrabantarji so bili vedno korak pred njimi.

Nekoč je stric Hoščkov, ki se je s to dejavnostjo ukvarjal, „nabasal puhn žaki listja“. Naložil si ga je na ramena in odšel ob reki Idriji navzgor. Italijanski financi so oprezali na drugi strani Idrije in mu sledili. Stric jih je speljal kar precej daleč. Nato se je ustavil, na štoru počival, stresel listje na tla in počasi odšel proti domu. Med tem časom so drugi kontrabantarji v miru prepeljali živino na drugo stran.

Pri takem prehodu živine čez mejo je sodelovalo več ljudi. Da se hoja živine po laštani (s kamni tlakovani) poti ni tako slišala, so živini ovili noge s cunjami. Prehod živine so načrtovali do potankosti.

Nekoč je ob takem prehodu živine stric Ivančkov stražaril v kostanjevi krošnji. Pod kostanjem si je izbral počivališče tudi financ. Možje z živino so se bližali, stric pa ni vedel, kako naj jih opozori. Financ je pa kar sedel. V nekem trenutku, ko so bili že dovolj blizu, se je stric spustil po deblu navzdol, zgrabil od zadaj financa in ga tiščal, dokler niso možje z živino odšli mimo. Potem ga je izpustil. Financ je široko odhlačal k potoku, in očistil posledice prestanega strahu.





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Kanal ob Soči!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Lokalni časopis Most
Številka: 49
Izšla: 22.09.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
December 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14
05.12.201 | Ostalo
1. Miklavževanje
06.12.201 | Ostalo
Delavnica izdelave vizitk
08.12.2016 | Ostalo
Predavanje
09.12.2016 | Ostalo
1. Večer parkeljnov
10.12.201 | Ostalo
Tržni dan
10.12.2016 | Ostalo
1. REKREATIVNI TEK OB SOČI
10.12.2016 | Ostalo
Komedija SREČNO LOČENA
11.12.201 Ni kategorije
Pohod na Jelenk
11.12.201 | Ostalo
Pohod na Jelenk
11.12.2016 | Ostalo
Zimski abonma
14.12.2016 | Ostalo
Odbojkarska tekma
05.12.201 | Ostalo
1. Miklavževanje
06.12.201 | Ostalo
Delavnica izdelave vizitk
08.12.2016 | Ostalo
Predavanje
09.12.2016 | Ostalo
1. Večer parkeljnov
10.12.201 | Ostalo
Tržni dan

Bodite prvi pri oddaji mnenja.