Tekst: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

V. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem je povedal, da zavod še naprej zbira informacije na terenu o poškodovanosti gozdov zaradi žleda in hkrati pripravlja sanacijski načrt. Na podlagi sedaj možnih terenskih ogledov gozdov, ocenjujejo, da bo potrebno posekati 7.000.000 m3 poškodovanega lesa, 31% iglavcev in 69% listavcev.  Ocenjujejo, da je žled povzročil za približno 194 milijonov evrov, vendar podrobnejšo oceno škode še pripravljajo.

Pripravljajo pa tudi podroben načrt sanacije za poškodovane gozdove. Pri sečnji poškodovanega drevja imajo prednost:
- vzpostavitev prevoznosti gozdnih cest, protipožarnih prometnic ter gozdnih vlak, kjer se lahko začne sanacija gozdov,
- območja gozdov, kjer poškodovana drevesa ogrožajo nižje ležeče objekte oz. infrastrukturo,
- poškodovani sestoji iglavcev, vključno z izdelavo polomljenih delov dreves, 
- poškodovano drevje ob vodotokih ter  v okolici hudourniških strug, ki lahko ovira pretočnost.

Iglavce je potrebno posekati, izdelati in odpeljati iz gozda do 15. maja 2014, najkasneje pred izletom podlubnikov, ki se praviloma naselijo v poškodovane iglavce. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo povečanje škod v gozdovih zaradi namnožitve podlubnikov.

Lastnik gozda lahko posek močno poškodovanega drevja in preventivna varstvena dela opravi tudi brez odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, mora pa o tem predhodno obvestiti Zavod, oziroma pristojnega revirnega gozdarja.

Oražem je povedal, da je začel zavod je za najbolj poškodovana območja gozdov izdajati generalne odločbe za posek poškodovanega drevja. Objavili jih bodo na internetni strani Zavoda za gozdove Slovenije, na oglasnih deskah krajevnih enot in revirnih pisarn, na krajevno običajen način in na oglasni deski e-uprave (Državni portal Republike Slovenije). V manj poškodovanih gozdovih bo Zavod lastnikom gozdov izdal individualne odločbe za posek. Odločbe vsebujejo tudi navodila lastnikom gozdov, kako se lotiti odpravljanja posledic ujme v gozdovih. Lastnik gozda dobi strokovno pomoč za izvedbo del pri Zavodu za gozdove Slovenije, na pristojni krajevni enoti.

Zavod bo za poškodovane gozdove predvidoma do začetka aprila pripravil načrt sanacije, ki bo vključeval tudi načrt obnove poškodovanih gozdov, potrebnih negovalnih in varstvenih del v gozdnih sestojih. 

V. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem je ponovno opozoril, da naj se zaradi nevarnosti in zahtevnosti odstranjevanja poškodovanega drevja lotijo le usposobljeni lastniki gozdov, v nasprotnem primeru naj za to delo raje najamejo profesionalne izvajalce del v gozdovih. 

Svetujemo, da se, zlasti v razdrobljeni zasebni posesti, lastniki gozdov pri sanaciji poškodovanega gozda povežejo med seboj. Lahko najamejo skupnega izvajalca gozdarskih storitev, se uspešno dogovorijo za potrebna dela na gozdnih prometnicah, si pomagajo pri določitvi mej med posestmi in s skupnim nastopom na trgu lesa in storitev dosežejo tudi ugodnejši finančni rezultat pri prodaji lesa.

Povedal je tudi, da zavod pripravlja demonstracije varnega dela pri sečnji v ujmah poškodovanega drevja. Termini in lokacije tečajev so objavljeni na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije, kjer so na voljo tudi vsi nasveti za varno delo v gozdu.

 
Irena Šinko, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je predstavila načrtovane aktivnosti sklada na področju gospodarjenja z državnimi gozdovi, ki jih je prizade žledolom.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije upravlja s slabimi  20 % vseh gozdov v RS. Na podlagi načrta sanacije gozdov, ki ga bo pripravil Zavod za gozdove Slovenije, bo sklad pripravil spremembo Programa izkoriščanja gozdov v lasti Republike Slovenije za leto 2014. Nov programa bo osnova po kateri bodo koncesionarji, ki imajo koncesije za izkoriščanje več kot 90% vseh državnih gozdov, izvajali vsa potrebna dela, vključno s sanacijo državnih gozdov po žledolomu. To so na izredni seji, dne 12. 2. 2014, s sklepom potrdili tudi člani Sveta Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ko so obravnavali problematiko škode v državnih gozdovih po ujmi, ki se je zgodila v dneh od 31. 1. 2014 do 3. 2. 2014. Poleg navedenega so tudi sklenili, da se zaradi izrednih razmer mesečna akontacija koncesijske dajatve za januar, februar, marec in april 2014, plačuje v znesku 80 odstotkov od izračunane koncesijske dajatve za leto 2014, pri čemer pa se bo obračun koncesijske dajatve kljub znižanju akontacije koncesijske dajatve za navedene mesece izvedel v skladu z 12. členom Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije. Zaradi določanja prioritetnih aktivnosti v teh izrednih razmerah oziroma za nadaljnje odločitve in ukrepe bo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije vse koncesionarje pozval, da opredelijo svoje zmožnosti glede izvajanja sanacije državnih gozdov po snegolomu, vetrolomu in žledolomu.

Meteorolog na Agenciji RS za okolje Brane Gregorčič je povedal kako je prišlo do tega vremenskega pojava, ki je imel tako hude posledice, zlasti na drevju. Za vremensko dogajanje na območju Evrope je bil v navedenem obdobju značilen velik kontrast med globokim ciklonskim območjem nad vzhodnim Atlantikom in deloma tudi nad Sredozemljem, ter izrazitim anticiklonom s središčem nad Rusijo.

Na našem območju se je vedno znova obnavljala frontalna cona, saj sta se srečevala hladen zrak polarnega izvora v tanki prizemni plasti ozračja in pa močan dotok toplega in vlažnega zraka v višinah iznad Sredozemlja. Takšna sinoptična situacija pomeni »šolski recept« za obilno sneženje, lahko pa tudi žled in poledico na južnem obrobju Alp.

Zaradi dotoka toplega zraka v plasti med 1000 m in 2000 m nad morjem se je tam temperatura dvignila nad ničlo. Snežne padavine so se ob padanju skoznjo talile. Pod 1000 m so bile temperature pod 0 °C, torej so staljene kapljice padale proti tlom v obliki podhlajenega dežja. Ob dotiku z mrzlimi tlemi in objekti na tleh so v trenutku zmrznile in povzročile poledico in žled. 

Žled se sicer v Sloveniji pojavlja razmeroma pogosto, vendar na omejenih območjih in to predvsem na prehodu med Notranjsko in Primorsko. Za letošnji pojav je značilno dejstvo, da je zajel zelo velik del Slovenije in trajal oz. nastajal kar štiri zaporedne dni. Posledično je prišlo do velike gmotne škode na gozdovih in objektih. Tovrstnega pojava v tako velikem obsegu ne pomnimo vsaj 50 let ali celo več.

Brane Gregorčič je dejal, da kazalci podnebnih sprememb kažejo, da se bo spremenila verjetnost pojava ekstremnih dogodkov, ki se sicer že pojavljajo in so se pojavljali tudi v preteklosti. Večina študij kaže, da se bodo v naslednjih desetletjih močno povečala razna tveganja, ki spremljajo tudi kmetijstvo in gozdarstvo. Predvsem bo večja verjetnost neposrednih vremenskih stresov, kot so vročina, suša in neurja (tudi toča in viharni veter). Pogostost velikih poplav na območju Alp se bo povečala: danes stoletne vode bodo precej pogostejše.