Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sreda, 24.05.2017

oblačno
V prvem delu noči bodo še lahko nastale posamezne plohe ali nevihte, nato se bo postopno jasnilo, le na severovzhodu države bo ostalo bolj oblačno s kakšno kapljo dežja. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 14 stopinj C.
14°C | 26°C
četrtek, 25.05.2017
13°C | 24°C
petek, 26.05.2017
9°C | 26°C
sobota, 27.05.2017
12°C | 26°C
Opozorila
Ponedeljek, 22.5.2017 ob 19h
Dodatnega opozorila ni.
14°C
26°C
oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Gospodarstvo Kmetijstvo

Ekološko kmetovanje ‘’Dobro za naravo, dobro ......


KMETIJSTVO, EVROPSKI PROJEKTI

| |
14.05.2012      6:48
A A

Ekološko kmetovanje ‘’Dobro za naravo, dobro zate’’


Ekološko kmetovanje predstavlja obliko in način kmetovanja, ki pridobiva na pomenu tako v Sloveniji kot tudi v EU. Statistika kaže, da veliko porabnikov v EU pri vsakdanjem nakupovanju živil ali naročanju jedi išče izdelke z oznakami za ekoživila in ekološke blagovne znamke. Po ocenah študij se trg za ekoživila poveča od 10 do 15% letno.Zaradi tegaobstajajo dobre možnosti za razvoj takšnega kmetovanja, ki pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske krajine, ohranjanju oziroma izboljšanju biotske raznovrstnosti, varstvu virov pitne vode in sploh varovanju celotnega okolja ter razvoju podeželja.


Ekološko kmetovanje ‘’Dobro za naravo, dobro zate’’. Foto: Toni Dugorepec
Ekološko kmetovanje ‘’Dobro za naravo, dobro zate’’. Foto: Toni Dugorepec
Deli:

Tekst: Jože Vončina, univ. dipl. inž. zoot., vodja oddelka za kmetijsko svetovanje


Ekološko kmetovanje v največji možni meri vpliva na trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri. Pri ekološkem kmetovanju se v celoti dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali, kar zagotavlja kroženje snovi v naravi. Ekološko kmetovanje uveljavlja načelo dobrobiti živali oziroma živalskim vrstam, pasmam in kategorijam prilagojeno rejo. Stalen in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo zagotavlja varnost potrošnikom, ki se odločajo za nakup tako pridelanih ali predelanih pridelkov. Ekološko kmetovanje obenem zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne hrane, z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ker je uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev, gensko spremenjenih organizmov in proizvodov, pridobljenih iz teh organizmov ter različnih regulatorjev rasti, pri tem načinu kmetovanja strogo prepovedana, praktično ni pričakovati ostankov teh snovi v pridelkih ali živilih in posledično v naših organizmih.

Prednosti okusa ekoloških pridelkov so bolj ali manj subjektivne, vendar je za ekološke kmete znano, da na svojih kmetijah skrbijo za večjo pestrost rastlinskih in živalskih vrst. To porabnikom nudi priložnost za uživanje v novih okusih in kulinaričnih doživetjih. Ob tem, da zagotavlja okusna in pristna živila, si ekološko kmetijstvo prizadeva pridelovati tudi živila, ki odražajo raznolike kulinarične želje in veščine sodobnega porabnika. To pomeni, da med sodobnimi ekološkimi živili niso le sveži pridelki neposredno s kmetije, ampak tudi vsakodnevni izdelki, kot so vina, testenine, jogurti, pripravljene jedi, siri itd. Uporabljajo se inovativni predelovalni postopki, spremljajo prehranske smernice, s čimer je poskrbljeno za to, da ekološki izdelki sledijo spremembam okusa in

zahtevam potrošnikov.

Ekološko kmetijstvo daje prednost kratkim razdaljam prevoza na trg, zato zelo poudarja pridelavo sezonske hrane. Tržne poti so lahko zelo krajevne, kot je npr. kmetija, kjer so bila živila pridelana, krajevne kmečke tržnice ali stojnice ob cesti. Na policah velikih trgovskih verig je mogoče kupiti tudi ekološki pridelek, ki je prepotoval veliko kilometrov. Kilogram ekološko pridelanega avokada, ki je bil pripeljan iz Južne Amerike, je za to, da ga imamo na domači mizi, povzročil 2.341kg CO2 izpusta. Toliko ga človek izdiha v 7 letih življenja! Z nakupom tega pridelka smo pozabili na trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri, ki je eden temeljev trajnostnega razvoja.

Seveda ta načela in koristi, ki iz njih izvirajo, podpira sistem znaka in označevanja za ekološko kmetijstvo ter ustrezen sistem certifikacije. Označevanje EU v sedanji obliki se uporablja od julija 2010 tudi v naši državi. Znak za ekološko kmetijstvo nudi zagotovilo porabnikom o izvoru in kakovosti hrane in pijače, ki jo kupijo, saj njegova navzočnost na katerem koli proizvodu jamči skladnost proizvoda z uredbo EU o ekološkem kmetijstvu.

V Sloveniji se ekološko kmetovanje izvaja že od poznih 80. let. Pridelovalci so finančno podporo prvič prejeli v letu 1999, v obliki neposrednih plačil na hektar za pridelavo različnih kultur. Število ekoloških kmetij oziroma pridelovalcev oziroma predelovalcev ter obdelovalnih površin v Sloveniji iz leta v leto narašča. V letu 1998 je bilo v kontrolo vključenih le 41 kmetijskih gospodarstev, v letu 2010 pa že 2.218 (kar je predstavljalo 2,9% vseh kmetij v Sloveniji) z 30.695 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (6,5% od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2010). Od teh je 1.897 kmetij že zaključilo preusmeritveno obdobje (pridobilo eko certifikat), ki traja najmanj 24 mesecev od prve prijave v kontrolo.

Tabela 1: Struktura in obseg (v ha) obdelovalnih površin, vključenih v kontrolo ekološke pridelave v Sloveniji:

Kultura - način rabe           2000                      2010

Travinje                              4900                      27041

Njive                                    320                        2354

Vinogradi                               22                          296

Oljčniki                                  20                           76

Sadovnjaki (IS + TSA)           798

Vrtnine

(na prostem + v zaščitenem prostoru)

                                             18                         122

SKUPAJ                             5446                      30688

Leta 2001 je Slovenija sprejela Slovenski kmetijsko-okoljski program (SKOP), v okviru katerega so bili ekološki kmetje upravičeni do neposrednih plačil za uveljavljanje ukrepov tega programa. Plačila, namenjena ekološkemu kmetovanju, so bistveno višja od ostalih. Enake vsebine, ki so se nanašale na možnost dodeljevanja pomoči ekološkim kmetom, je Slovenija podpirala v skupnem programskem dokumentu Slovenije in Evropske komisije Programu razvoja podeželja (PRP) 2004-2006 in podpira tudi v PRP 2007–2013.

V sklopu finančnih podpor oziroma ukrepov za razvoj podeželja in na podlagi javnih razpisov, ki jih pripravlja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) za pridobitev finančnih sredstev za investicije na kmetijska gospodarstva, obnovo obstoječih trajnih nasadov in postavitev novih, obnovo pašnikov ipd., lahko kandidirajo tudi ekološki pridelovalci oz. predelovalci, pri čemer so prav ti dodatno višje točkovani in ocenjeni kot ostali. Obstajajo tudi druge oblike finančnih vzpodbud, kot so podpore posameznim društvom oz. Združenjem, promocijskim in izobraževalnim programom (predstavitve na sejmih, za tisk zloženk ipd).

V okviru 1. osi PRP 2007 - 2013 so ekološki kmetje glede podpor pri naložbah v nekoliko boljšem položaju. To velja zlasti za ukrep 121- posodabljanje kmetijskih gospodarstev, ukrep 112 - podpore

mladim kmetom za prevzem kmetij ter pri ukrepu 123 - dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom. Ekološki kmetje pri ocenjevanju vlog pridobijo višje število točk oz. delež pomoči glede na ostale. Posebne finančne priložnosti imajo ekološki kmetje tudi pri ukrepih s področja shem kakovosti, kot so: ukrep 132 – podpora kmetom, ki sodelujejo v shemah kakovosti (kritje stroškov kontrole; stroškov analiz, potrebnih za dokazovanje zahtev za ekološko predelavo; administrativnih stroškov - letna članarina, vodenje evidenc, tiskanje materiala za označevanje); ukrep 133 - podpora delujočim skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane za delno kritje informiranja potrošnikov, oglaševanje in pospeševanje prodaje na notranjem trgu, ter ukrep 142 - podpore za ustanavljanje skupin proizvajalcev, kjer ekološki kmetje pri ocenjevanju vlog pridobijo večje število točk oz. tudi višje plačilo.

Z novim programskim obdobjem od 2014 do 2020 integrirana pridelava v trenutni obliki ne bo več obstajala, ker se bodo nekateri splošni pridelovalni standardi zvišali in se bo tako zahtevnost konvencionalne pridelave precej približala zahtevam, ki se morajo izvajati v sedanji integrirani pridelavi. Ukrep ekološkega kmetijstvo pa se bo v novem programskem obdobju zagotovo izvajal še naprej. Zaradi tega je pristojno ministrstvo že z letom 2012 ponudilo višja plačila tistim kmetijam, ki so v obdobju preusmeritve v ekološko pridelavo oziroma predelavo.

MKO želi kmete, ki so vključeni v integrirano pridelavo in so se že navadili slediti ustrezni zakonodaji in nadzoru, z višjim plačilom v obdobju preusmeritve dodatno spodbuditi, da se preusmerijo v ekološko pridelavo. Na ta način bi se odprla tudi dodatna tržna perspektiva, saj bi tako lahko v večji meri zadostili potrebam po ekoloških pridelkih in živilih. Povpraševanje po slovenskih ekoloških proizvodih narašča tudi v vzgojno izobraževalni zavodih, saj se vedno več vrtcev odloča, da otrokom ponudi ekološki zajtrk, malico ali kosilo. Dodatna spodbudo za možnost prodaje pa predstavlja decembra 2011 sprejeta Uredba o zelenem javnem naročanju, kjer se zahteva, da mora pri vsakem javnem naročanju živil, pijač, kmetijskih pridelkov za prehrano ali gostinskih storitev do konca leta 2013 biti najmanj 5% živil pridelanih na ekološki način, z letom 2014 pa bo zahteva, da mora biti najmanj 10% živil pridelanih na ekološki način.

Razvoj ekološkega kmetovanja je tudi pomemben del Strategije razvoja kmetijstva (SRK), ki opredeljuje vizijo in cilje razvoja kmetijstva v Sloveniji v naslednjem srednjeročnem obdobju do leta 2020. V analizi razvojnih možnosti in ovir je razvoj ekološkega kmetovanja opredeljen kot prednost predvsem zaradi ugodnih okoljskih razmer. Poudarjeno je, da je razvoj ekološkega kmetijstva potrebno podpreti tudi z zagotavljanjem podpor za naložbe v kmetijska gospodarstva ali predelavo in trženje kmetijskih proizvodov.

Še vedno se kaže nujna potreba po večjih količinah pridelkov in organiziranem nastopanju na tržišču z osveščanjem potrošnikov in tudi pridelovalcev. V pridelavi sicer prevladuje živinoreja, čeprav je povpraševanje potrošnikov največje po svežih vrtninah, sadju in nemesnih predelanih živilih (mlevski in mlečni izdelki). Večji prihodek in več dodane vrednosti na svojih kmetijskih gospodarstvih, ob na primer še nekaterih neizkoriščenih priložnostih v tako imenovanem ekoturizmu oz. turizmu na ekoloških kmetijah, je adut, ki ga v današnjem času premorejo v redkih gospodarskih panogah.

Glede na navedeno in na vse večje povpraševanje potrošnikov po ekoloških pridelkih in živilih ter vse večji obseg prometa s temi živili, ne samo v Sloveniji, temveč po vsej Evropi in ostalem svetu, ima ekološko kmetovanje kar nekaj realnih, odprtih možnosti za nadaljnji razvoj.

Viri:

http://www.mkgp.gov.si/si/

http://ec.europa.eu/agriculture/organic/home_sl

http://ec.europa.eu/agriculture/organic/files/eupolicy/

data-statistics/facts_en.pdf

Pripis:

Prispevek je nastal v sklopu izvajanja projekta »Podeželje ima več«. Omenjeni projekt se izvaja v okviru programa LEADER, LAS za razvoj, NIP - 2011. Nosilec projekta je Občina Cerkno, projektni partnerji so Občina Kanal ob Soči, Občina Idrija, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica in Sadjarsko društvo Cerkno - Idrija. Sofinanciran je s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. 




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Kanal ob Soči!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Lokalni časopis Most
Številka: 51
Izšla: 16.03.2017
Poglej Pdf

Bodite prvi pri oddaji mnenja.