Družina Gabrijele Ipavec v Ročinju snuje turistično dejavnost, na razpisu so zato že dobili nepovratna sredstva. „A vrtimo se v začaranem krogu. Ker smo novo podjetje, nimamo bilanc in imamo zato pri bankah zaprta vrata,“ pravi Ipavčeva in opozarja na problem lastnih začetnih sredstev. Da začetniki ne morejo kar takoj zaprositi za velika posojila in da morajo začeti korak za korakom, priznava tudi Vida Štucin, vodja Javnega sklada malega gospodarstva Goriške, v katerega kanalska občina letno prispeva 40.000 evrov. „Sklad že od leta 2004 daje prosilcem brezobrestna posojila. Letos je bilo na voljo 1,7 milijona evrov razpisanih sredstev, razpis je še vedno odprt, a gre proti koncu,“ pravi Štucinova, ki jo veseli, da so letos po dolgih letih prejeli šest vlog za brezobrestna posojila tudi od kanalskih podjetnikov in obrtnikov.
Omenjena sredstva niso namenjena reševanju likvidnostih težav temveč vlaganju v razvoj in nova delovna mesta, zato Bruno Mihelj iz Regijske razvojne agencije Severne Primorske obrtnike in podjetnike spodbuja k sodelovanju in povezovanju. „Pogoji za podjetništvo so v ruralnem okolju zaradi velike razdrobljenosti zelo neugodni. Ne prihaja do primernih stikov med podjetji, ki bi omogočali hitrejši razvoj, zaposlovanje in internacionalizacijo. Inovacije se dogajajo v velikih centrih,“ opozarja.
Diskriminacija na razpisih
Pogosto so do podjetnikov nepravični tudi državni ali evropski razpisi. „Izpostavil bi uredbo o obmejnih problemskih območjih, v kateri piše, da občina Kanal po točkovniku dobi nič točk. To očitno pomeni, da smo skrajno razviti, medtem pa občine, ki imajo v primerjavi z nami neprimerno boljše pogoje, dobijo več točk. Občina Vipava denimo sedem. To nas že na samem začetku razpisov, ki se sklicujejo na to uredbo, pusti odzadaj,“ pravi Damijan Škodnik, podjetnik iz Ročinja. Tudi višja svetovalka za gospodarstvo in finance na občini Rosana Ščančar se s sramotnimi kriteriji za točkovanje ne strinja in je zato od ustreznih služb že zahtevala pisno poročilo.
Kritičen do občinske pomoči gospodarstvu je Miran Ipavec, direktor podjetja Evrokabel. Poudarja, da v najbolj kriznih časih, ko je njegovo podjetje s 64 padlo na samo enega zaposlenega, od občine ni dobil nikakršne podpore. „Ko si v krizi, ti nihče ne pomaga, z razpisi se pomaga tistim, ki lahko živijo, slabim pa ne,“ je kritičen. Prav tako so si od domače občine in javnih razpisih obetali več kruha gradbinci in obrtniki, a jim slednjega odžirajo sistemski problemi javnih razpisov. „V Kanal hodijo delat obrtniki od drugje, mi pa se vozimo v Bovec in Ljubljano,“ opozarjajo.
Cene najema poslovnih površin naj bodo razumne
Anketa o potrebi po novih poslovnih prostorih in površinah, ki jo je občina izvedla med domačimi obrtniki in podjetniki (od vseh 159 je nanjo odgovorilo 11 poslovnih subjektov), je pokazala, da bi sedem podjetnikov s področja gradbeništva, gostinstva, mizarstva, medicinskih storitev in računalništva skupaj potrebovalo okrog 5,5 hektarja poslovnih površin v obrtni coni. Večina tistih, ki prostore potrebujejo, je v poslovno-obrtni coni pripravljenih v celoti oziroma vsaj delno financirati tudi komunalno in poslovno infrastrukturo. Zoran Simčič, ki se ukvarja z zidarstvom, občino poziva k razumni ceni najema: „ta bo odločila, ali bomo ostali v tem prostoru ali šli ven.“ V Plastiku, kjer so letos dobili že četrtega direktorja, bi potrebovali dva hektarja površin. „Tukaj smo prostorsko ujeti, zato smo v dilemi, ali vztrajati na tej lokaciji ali mogoče razmišljati o novi v industrijski coni,“ pravi Marjan Drnovšček iz Plastikove kadrovske službe. „Soočamo se s krizo. Vsako leto moramo več delati, da nam isto ostane,“ pravi Drnovšček in dodaja, da je novo vodstvo v Plastiku že napovedalo tudi spremembe: družbo naj bi zapustilo okrog 20 delavcev, na novo pa naj bi jih zaposlili 10.
„Veliko dejavnosti za pomoč gospodarstvu sicer že teče,“ zagotavlja župan Andrej Maffi, ko govori o zagotavljanju osnovne infrastrukture, sprejemanju prostorskih načrtov, subvencioniranju in kreditiranju, aktivnemu sodelovanju z obrtno in gospodarsko zbornico … Pred njim je odločitev, koliko in kako bo lahko občina pomagala pri gradnji obrtne cone. „Najprej moramo dobiti konkretne podatke o vrsti, opremljenosti in velikosti hal, ki bi jih podjetniki potrebovali,“ pravi župan, šele nato se lahko odpravi do lastnika zemljišč, Salonita Anhovo, in dogovarja o možnostih odkupa, dodaja. Kljub kriznim časom meni, da v občini primanjkuje drznih samostojnih ljudi, ki bi se podali na svojo pot. Mednje vsekakor ni moč šteti družine Valentinčič iz Zagore, ki bo s pomočjo skoraj pol milijona evrov nepovratnih sredstev v Šmartnem gradila hotel. „Pot do njih je bila garaška, a s predanostjo delu je tudi to mogoče,“ optimistična Vesna Valentinčič dokazuje, da je moč uspeti tudi danes.
