Etnološko-rezbarska zbirka Franca Jerončiča iz Melinkov
Jerončičeva zbirka v Melinkih je sestavljena iz treh sklopov - vojnega, etnološkega in rezbarskega. Sedaj 91-letni Franc je začel zbirati relativno pozno, pri šestdesetih letih, veliko predmetov je rešil s smetišč, kamor so jih ljudje, ko jih niso več potrebovali, preprosto odvrgli kot staro šaro. Pravi: »Če bi začel zbirati prej, bi bilo tega bogastva še več. Koder hodim pravim »pravce«, če ne povem naprej, nisem naredil nič, če povem, je lahko ena od desetih kej vredna.« Zbirka, ki je urejena v nekdanjem skednju, je luč sveta ugledala leta 2008, s pomočjo evropskih sredstev projekta Zborzbirk, pa je bila, zaradi vse večjega števila eksponatov, razširjena še na spodnji del stavbe. Etnološki in vojni predmeti iz časa prve in druge svetovne vojne so bili ali dediščina družine Jerončič ali najdeni, kupljeni oziroma podarjeni od ljudi, ki vedo za Frančev muzej in njegovo navdušenje do zbiranja. Do sedaj mu je predmete darovalo več kot 60 ljudi. Večina eksponatov izhaja iz okoliških krajev (Markiči, Kostanjevica, Lig, Kanal, Goriška brda …) in jih Franc ohranja z mislijo na prihodnje rodove. Obiskovalci prihajajo iz vsepovsod, mladi in stari, veliko je Italijanov.
Rezbarski izdelki nastajajo zadnjih petnajst let, ko je Franc uresničil svoje mladostne sanje in začel rezbariti. Takrat je začel obiskovati tudi rezbarski krožek na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Novi Gorici. Najraje uporablja les oreha in lipona.
Zbirka Črna kuhinja pri Čuoljevih, Andrej Ipavec, Ročinj
Andrej Ipavec mir od mestnega vrveža poišče v senci ročinjskega doma, ki s črno kuhinjo izžareva dušo in pestro zgodovino Čuoljeve družine. Posest, ki jo je Andrej podedoval od prejšnjih generacij, sestavljajo hiša z ognjiščem, delavnica z »bnkom«, kovačija, klet, svinjak in štala s skednjem. Privzdignjeno ognjišče je zidano in dostopno s treh strani, poleg ognjišča sta štedilnik (»šparget«) na drva in krušna peč. Ohranjeni so tudi ognjiščni pripomočki. Andrej ognjišče redno zakuri in na njem pripravlja lokalne jedi. Nekoč so na ognjišču pripravljali »štokolo« – repino listje s tenstanim krompirjem, »gabanco« – potico, »bisc« – joto, kuhano v kotlu na ognjišču, polento, močnik, »pepč« ... Priprava ognjišča za kuho mu vzame veliko časa, poudari pa, da ima hrana narejena na ognjišču poseben okus. Ognjišče je bilo v zgodovini pomembno mesto za druženje. Andrejev »pranono« Ivan (po domače tudi Janez) je bil med letoma 1902 in 1906 župan občine Ročinj in veliko dogovarjanj z ostalimi Ročinjci je potekalo prav okoli ognjišča. Tudi družina se je tukaj zbirala in se pogovarjala o planih za prihajajoče leto, letino. Ipavčevi so bili veleposestniki z veliko zemlje in živine in prav zaradi tega je v zbirki veliko orodij in predmetov vezanih na kmetijstvo, živinorejo in vinogradništvo. Zbiralec v enem izmed sodov v vinski kleti še vedno hrani več kot štirideset let staro Čuoljevo vino, sorta iste trte sedaj raste na latniku pred hišo.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem zbiralcem – Mariji Čargo, Branku Drekonji, Jožetu Gorjancu, Andreju Ipavcu, Francu Jerončiču, Pavlu Levpuščku, Jožici Strgar in Zoranu Šuligoju – za sodelovanje pri projektu in dragocene informacije o njihovih zbirkah.
Projekt ZBORZBIRK je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija–Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Tekst in foto: Tanja Rijavec, Občina Kanal ob Soči, projekt ZBORZBIRK
