Naši strokovnjaki jih bodo z vso skrbnostjo preslikali in vam jih takoj vrnili nazaj. Digitalno kopijo vaših spominov bomo objavili na internetu v zbirki www.europeana1914-1918.eu, ki jo ustvarjajo evropski državljani.
Če boste želeli, nam boste lahko tudi povedali zgodbo o predmetu, zakaj vam prav ta predmet toliko pomeni in komu je pripadal. V vašem imenu in skupaj z vami bomo prvi popis vašega predmeta naredili v knjižnici, kasneje boste lahko z dodeljenim uporabniškim imenom in geslom sami dostopali do vašega predmeta na internetu in popisa o njem, ga dopolnjevali ali spreminjali.
Vaš zasebni spomin na 1. svetovno vojno bo tako na ogled vsem in skupaj s sorodnimi zasebnimi spomini iz časa 1. svetovne vojne shranjen za prihodnje generacije.
Projekt je neprofiten, financira ga Evropska komisija in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost, kulturo in šport. Njegov namen je ustvariti nov učni vir zasebne zgodovine iz obdobja 1. svetovne vojne.
Projekt Europeana 1914-1918 (www.europeana1914-1918.eu/sl) je del triletnega evropskega projekta Europeana Awareness. V okviru projekta se zbira spomine in družinske zgodbe v zvezi z vojnimi spopadi in medvojnim življenjem civilistov
Portal Europeana (www.europeana.eu) je evropska digitalna knjižnica, arhiv in muzej. Na Europeani je dostopnih skoraj 250.000 digitalnih vsebin iz Slovenije, od tega je NUK prispeval 205.000 enot kulturne dediščine. Vseh dokumentov dostopnih v okviru Europeane je 20 milijonov. Europeana ima 3 milijone obiskovalcev letno. Na voljo tudi v slovenskem jeziku.
Cilj projekta je spodbuditi posameznike k odkrivanju spominov, fotografij in predmetov svojih prednikov ter jim ponuditi možnost digitalizacije vseh teh artefaktov v prvem evropskem spletnem arhivu zasebnih spominov na 1. svetovno vojno. Ob prihajajoči 100. obletnici želimo shraniti in ohraniti dragocene dokumente za prihodnje generacije, jih digitalizirati in narediti javno dostopne javnosti na spletnem portalu www.europeana1914-1918.eu.
Po uspešno izvedenem projektu lansko leto v Nemčiji, se zdaj seli tudi v druge evropske države. Med drugim se bodo trije dogodki, na katerih se bo zbiralo in digitaliziralo predmete, odvijali v Sloveniji. Prvi dogodek bo 28. marca v Novi Gorici v knjižnici Franceta Bevka. Sledita še dva dogodka, in sicer 19. aprila v Mariboru ter 23. maja v Celju. V Sloveniji projekt koordinira Narodna in univerzitetna knjižnica.
Jill Cousins, izvršna direktorica Europeane, pravi: »Dnevi zbiranja spominov so pomembni za sedanji skupni evropski spomin in prihodnost bolj kot si mislimo.«
»Spomini in zgodbe nekaj časa hranijo družine vojakov, vendar začne njihov pomen skozi stoletje bledeti. Zato je naš spletni arhiv pomemben, saj vanj zbiramo dokumente iz cele Evrope.«
»Dan zbiranja spominov v Novi Gorici se vsem, ki ustvarjamo ta dogodek, zdi še posebej vznemirljiv, saj je Hemingway v romanu Zbogom orožje dokumentiral prav dogajanje na Soški fronti.«
Vabimo vas, da svoje predmete in zasebne spomine prinesete v sredo, 28. marca od 9.00 - 18.00 v
Goriško knjižnico Franceta Bevka.
Kontakt: Irena Škvarč
Telefon: 05 33 09 110
E-pošta: irena.skvarc@ng.sik.si
In tu je primer zgodbe iz prve svetovne vojne z območja Primorske, ki je že del evropske spletne knjižnice Europeana.
JULIAN KENDA – Slovenec v enotah avstro-ogrskega letalstva
Simon Kovačič
Julian Kenda je bil eden od maloštevilnih Slovencev, ki so se uveljavili v avstro-ogrskem vojnem letalstvu.
Ob začetku vojne je bil Kenda mobiliziran v 4. pehotni polk, leto kasneje, 1. maja 1915, je bil imenovan za kadeta in že po enem mesecu, 1. junija 1915, izredno povišan v čin praporščaka. Po končanem šolanju za pilota, se je pridružil 12. letalski stotniji, ki je bila do srede avgusta 1916 nameščena na vojaškem letališču na Ajševici, po italijanski zasedbi Gorice pa najprej v Ajdovščini, od septembra 1916 pa v Vipavi. Medtem je 1. avgusta 1916 napredoval v čin rezervnega poročnika. V 12. letalski stotniji je od 21. julija 1916 do 28. februarja 1917, ko je bil sestreljen, opravil nad bojiščem soške fronte 29 bojnih poletov in imel 15 zračnih bojev. Opravil je tudi več izvidniških poletov nad Palmanovo, Romansom, Červinjanom, Krminom, Villo Vicentino, pa tudi nad kraško planoto, Gorico, Oslavjem, Gradiščem, Tržičem, Vilešem, Ronkami, Trstom …
1. marca 1917 je sovražnik sestrelil letalo poročnika Kende. Tukaj se zgodba našega 23-letnega letalca konča, kajti skupaj s pilotom, desetnikom Franzem Neuwirthom, je življenje izgubil v letalu Hansa Brandenburg C. I, s serijsko številko 68.58, katerega so zajeli plameni in je strmoglavilo pri Hudem Logu.
V času službovanja v letalskih stotnijah je za svoj pogum prejel tri odlikovanja, in sicer bronasto in srebrno medaljo za hrabrost (2. stopnje) ter 26. januarja 1917 Karlov četni križec. Posmrtno pa je bil odlikovan še z vojno medaljo za zasluge (Signum Laudis) in vojnim križcem za zasluge 3. stopnje.
Kenda se je rodil v Bovcu, vendar je bil sorodstveno vezan na Trst, saj je tam stanovala njegova sestra Elza. In prav tam se je pri njegovih daljnih sorodnikih, pri Orlovih iz Zgonika, ohranil del njegove zapuščine, in sicer nekaj dokumentov, šolski dnevnik, predvsem pa zanimivo fotografsko gradivo: foto album manjšega formata, razvezan foto album večjega formata ter okoli 70 fotografij zračnih posnetkov.
V zapuščini Juliana Kende je tudi zanimiva šatulja, ki pod pokrovom skriva napis »AUS CAPRONI – PROPELLER 3. XII. 16 – Mavhinje« (Iz Capronijevega propeljerja 3. XII. 16 – Mavhinje). Izdelana je bila iz propelerja italijanskega letala Caproni Ca. I. (No. 1233), ki sta ga v popoldnevu 3. decembra 1916 vzhodno od Mavhinj sestrelila ladijski poročnik baron Gottfried Banfield in stotnik Godwin Brumowski. Ker je Kenda znal italijansko, so ga z avtomobilom odpeljali v Mavhinje na kraj, kjer je padel Caproni, da zasliši preživele člane italijanske posadke. Tam je zaslišal poročnika, ki je bil edini sposoben odgovarjati. V sestreljenem letalu je en podčastnik izgubil življenje, medtem ko je bil eden pilot težko, drugi pa lažje ranjen. Kenda je ob tej priliki vzel s seboj del odlomljenega propelerja, iz katerega so mu kasneje izdelali šatuljo.
