Po predčasnem odstopu Jožeta Intiharja  s položaja predsednika  je  1. aprila letos skupščina Območne obrtno-podjetniške zbornice Grosuplje (OOZ Grosuplje)  za novega predsednika OOZ Grosuplje  do konca mandata (junij 2014) izvolila  Milana Saška z Zgornje Slivnice.  Milan Sašek je podjetnik z mizarsko dejavnostjo že 20 let, a v zborničnih organih je le z nekajletnim mandatom v skupščini in upravnem odboru relativno nov človek,  doslej neobremenjen z zbornično »politiko«,  zato pa bolj  prekaljen v trdem boju  za posel in preživetje na  trgu. 

Milan Sašek se je v podjetniške vrste vpisal  po zadnji vojni, ko je izguba bivšega jugoslovanskega trga prizadela podjetja, kjer je bil  zaposlen, o čemer pravi »Potrebno je bilo preživeti družino.« Začel je na »klasičen« obrtniški način: v domači garaži in po petih letih uspel zgraditi mizarsko delavnico, ki jo je skladno  z zasluženim denarjem opremljal z novimi stroji.  Medtem je začel zaposlovati in v najboljših časih imel na plačilnem seznamu deset  delavcev, danes pa  ima  s prilagoditvijo na današnje tržne razmere le še pet  zaposlenih;  za urejanje  »papirologije« v podjetju  že desetletje skrbi njegova žena.  »Trenutno se najstarejši sin uči mizarstva v domači delavnici. Spoznati mora vse postopke dela,« pripoveduje Milan Sašek o svojem nasledniku, ki sicer pripravlja  magisterij iz lesarstva.  Mlajši sin obiskuje  gimnazijo  in se še ni opredelil za bodočo poklicno pot. V Mizarstvu Sašek izdelujejo vsakovrstno  pohištvo za notranjost  bivalnih prostorov in opremo za ladje; delajo tudi za tujino.

»Vsi bi radi delali serijsko, a perspektiva slovenskega mizarja je v  strokovnosti, kvaliteti, perfekcionizmu.  Potrebno je znanje in obvladati vse postopke, a  šola v tem pogledu ne da dovolj prakse.  Znanje je treba stalno nadgrajevati,«  razlaga  Milan Sašek  svoje izkušnje in videnje bodočnosti v dejavnosti, ki jo opravlja.

Milan Sašek  je prevzel krmilo OOZ Grosuplje  v prelomnem, neugodnem času, ki  zaradi težke gospodarske situacije že tako slabi moč podjetniških  vrst,  s  spremembo  zakonodaje (prostovoljno članstvo v zbornici) pa je država  zbornico izpostavila tveganju, da zaradi velikega osipa članov celo propade.

Kako ocenjujete  situacijo kot novi predsednik OOZ Grosuplje?

Sprememba zakonodaje je slaba usluga obrtnikom. Država si je kupila mir pred obrtniki, ki so predvsem zaradi  stroška  članarine  na referendumu  glasovali  proti obveznemu  članstvu.  Sedaj  pa je država že začela kazati pravi obraz  z napovedjo  bodočega  povišanja  prispevkov za socialno varnost, ker je začutila, da je tukaj še nekaj denarja, ki ga lahko pobere. Brez povezovanja bomo obrtniki težko preživeli, saj je boj posameznika  proti državi že v naprej obsojen na propad.  Zato sem optimističen glede nadaljnjega obstoja zbornice.

Zbornica naj bi po drugi strani s prostovoljnim članstvom postala bolj ljudska – organizacija ljudi, ki imajo skupni interes.  Ta pa je pravzaprav enak, kot so ga imeli obrtniki na začetku združevanja, ob ustanovitvi zbornice. Bolj ko bo država »tečna«, bolj bodo obrtniki in podjetniki potrebovali  pomoč pravnikov, davčnih svetovalcev, izmenjavo izkušenj…..

Opazno je tudi stremljenje države  k temu, da je čim več obrtnikov.  S podpiranjem nastajanja  vedno novih firm siromašijo naše gospodarstvo,  zmanjšuje  poslovne možnosti  vsem;  zaradi tega propadajo komaj nastali s.p.-ji  in podjetja, ki so ravno dobila poslovni  zagon.  Potrebno bi bilo organizirano pridobiti večje posle in jih razdeliti med izvajalce. Vzoren  primer organiziranosti  in sodelovanja  je združenje tesarjev pri Obrtni zbornici  Slovenije. 

Z deregulacijo vstopa v obrtno dejavnost  država  dela še eno veliko napako.  Namesto da bi šli v večjo strokovnost, se naj bi v prihodnosti  skoraj z vsemi  obrtnimi dejavnostmi lahko ukvarjali tudi ljudje  brez ustrezne strokovne ali poklicne  izobrazbe. To  bo katastrofa za gospodarstvo:  slabša  kvaliteta dela,  nekonkurenčnost, manjši  ugled obrtnikov, prazne poklicne šole……

Al sprememba  vodstva na OOZ Grosuplje  prinaša  spremembe  tudi v program zbornice?

Mesto predsednika zbornice me je doletelo nepričakovano. Ker sem v vlogi člana upravnega odbora in skupščine soglašal z obstoječim  programom  dela zbornice, ga imam namen  naprej izvajati,   poseben poudarek pa nameravam dati stroki tako v smislu združevanja,  izobraževanja in vzpostavljanja  urejenih razmerij  – po vzoru združenja tesarjev.  Trenutno je že v teku ustanavljanje frizerske sekcije in upam, da nam bo v nadaljevanju uspelo  po stroki združiti še druge obrtnike.  Ta strokovna telesa naj bi dajala zbornici pobude za  delovanje: za izobraževanja, usposabljanja,  vrste svetovanj, sejemske predstavitve, obiske sejmov…… Želim si tudi pridobiti  večji projekt,  za izvedbo  tega pa bi razdelili delo našim zainteresiranim članom. Začeti si moramo pomagati doma med seboj, od »zunaj« nimamo kaj pričakovati.

Sicer pa zbornica nemoteno nadaljuje z realizacijo svojega programa dela. V marcu je bil izveden seminar na temo »Poslovanje na afriškem trgu« in organizirano redno usposabljanje voznikov, ki se ga je udeležilo kar 90 voznikov. Aprila je bil dobro obiskan seminar o novostih na področju delovnega prava in o pokojninski reformi. V teku so priprave na sejemski nastop na MOS-u v Celju. Z namenom poglabljanja sodelovanja s Skladom obrtnikov in podjetnikov je bil organiziran sestanek s članom uprave Sklada. OOZ Grosuplje je s programom strokovnih in podjetniških  izobraževanj, usposabljanj ter sejemskih  predstavitev  kandidirala za občinska sredstva za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Kakorkoli  so obrtniki in podjetniki posredno temeljni nosilci razvoja vsake občine, zato so na ta način vložena občinska sredstva dobra naložba.  Upam tudi na bodoče dobro sodelovanje z občinama Grosuplje in Dobrepolje, medtem ko nas  je  Občina Ivančna Gorica uradno zavrnila, ker naj bi funkcijo zbornice nadomestil županov podjetniški kolegij. Ne glede na to so ivanški obrtniki in podjetniki tudi v bodoče povabljeni v naše vrste.

S 1. januarjem 2014 članstvo v obrtni zbornici ne bo več obvezno. Kako  se  OOZ Grosuplje pripravlja na spremenjene  pogoje delovanja?

Kot območna zbornica smo del sistema Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, od koder čakamo na  predloge za pripravo tržnega sistema delovanja, saj imamo  tudi v bodoče namen sodelovali  z zborničnimi strokovnjaki pri nudenju uslug svojim članom.

Doslej smo bili z brezplačnimi  informacijami na voljo vsem ljudem, ki so potrkali na naša vrata, v prihodnosti pa brezplačnih informacij za ne-člane  ne bo več.  Cenovna politika za plačevanje naših storitev  za člane in tiste, ki ne bodo naši člani, se bo postavila na nivoju Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.  Na primer za pripravo dokumentacije za kandidiranje na  javnih razpisih, priprava  dokumentacije za delo v tujini, pa za delovna  in druga dovoljenja ter razna svetovanja  bodo naši člani plačevali občutno manj kot pa ne-člani.  Verjetno bomo z določenimi pravnimi strokovnjaki  na lokalnem nivoju  sklenili poslovne dogovore, ki bodo za naše člane delali s popustom.  

Delovanje zbornice bo v največji možni meri prilagojeno našim  članom. Kakšna bo prostovoljna članarina še ne vemo. Do konca leta bodo  sprejete spremembe statuta OZS in OOZ Grosuplje, ki bodo  opredelile tudi to.

Ali ustanovitev obrtne zadruge sodi v kontekst prilagajanja na nove razmere?

Nahajamo se v prehodnem  in prelomnem obdobju, kaj nam bo v resnici prineslo, pa še ne vemo.  Zaradi »varnostnih« razlogov smo se odločili ustanoviti še zadrugo, kot vzporedno organizacijo zbornice. Ustanovni postopek se je začel  15. maja letos, njen osnovni namen pa je lokalno povezovanje obrtnikov in skupno nastopanje na trgih. Vanjo bodo povabljeni vsi sedanji člani OOZ Grosuplje, a  več o tem bomo povedali v prihodnjih mesecih.

Pogovarjala se je: Ana Vatovec