Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
8°C
JUTRI
24°C
7°C
Oceni objavo

Od vaškega turnirja do evropskega prvenstva

Začelo se je leta 1997 z ustanovitvijo Športnega društva Extrem in s prvo organizacijo košarkarskega turnirja trojk (3 na 3) na horjulskem šolskem igrišču, nadaljevalo z državnim prvenstvom v ulični košarki, ki se zdaj že 10 let odvija pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije, letos pa je prišlo na vrsto največje – organizacija celotnega spremljevalnega programa evropskega prvenstva v košarki. Iz športnega društva je nastalo do zdaj že večkrat nagrajeno podjetje za športni marketing, ki ga vodi Simon Rožnik – tudi sam velik športni navdušenec in ljubitelj košarke. Za njim je nekaj najnapornejših in delovno najzahtevnejših mesecev, ki jih je s svojimi sodelavci preživel med organizatorji Eurobasketa 2013.
Od finalne tekme med Francijo in Litvo ter zaključka prvenstva je minilo že mesec dni. Kako se počutiš zdaj, ko je vse mimo? Ste se v Extremu že odpočili, zbrali vtise, opravili analize?

Počutim se odlično, saj smo bili del največjega športnega dogodka v samostojni Sloveniji. V veliko čast mi je bilo, da so Extrem povabili k sodelovanju, in moram povedati, da sem bil na začetku zelo na trnih, saj takega dogodka v Sloveniji še ni bilo in kljub večmesečnim skrbnim pripravam nihče ni vedel, kako se bodo stvari odvijale. Ampak zdaj smo si vsi, ki smo sodelovali pri tem prvenstvu, pošteno oddahnili, pa tudi prve analize kažejo, da smo dobro opravili svoje delo.

 

Kako se je vse skupaj začelo? Kako ste prišli do tako pomembne vloge pri organizaciji evropskega prvenstva?

Začelo se je takrat, ko so nam na KZS-ju kot mladim organizatorjem dali priložnost, da prvi v Evropi organiziramo državno prvenstvo v ulični košarki. Že pred tem je bilo veliko različnih turnirjev, mi pa smo želeli narediti uradno tekmovanje. To je bilo leta 2004 in od takrat so nam na KZS-ju vsako leto bolj zaupali ter nas poklicali, ko je bilo treba organizirati različna košarkarska tekmovanja: All Star, Pokal Spar, Igriva košarka … Ker so nas poznali, smo imeli prednost pred drugimi agencijami. In prva velika preizkušnja je bilo žrebanje skupin v Postojnski jami, ki je bilo z vidika organizacije res zelo zapletena naloga in velik zalogaj. Ko smo to uspešno izvedli in dokazali, da imamo številne zanimive zamisli, smo postali del organizacijskega odbora.


Kakšna je bila pravzaprav tvoja vloga oz. vloga Extrema na evropskem prvenstvu? Kaj ste delali, za kaj vse ste skrbeli?

Imeli smo zelo veliko nalog in obveznosti. Že pred prvenstvom smo organizirali več turnirjev, ki so nekako napovedovali začetek prireditve: turnir pred parlamentom v Bruslju za evropske poslance in nato še novinarski turnir v Ljubljani, pa potem v Koprskem zalivu. Med samim prvenstvom pa smo predvsem med vsako tekmo skrbeli za spremljevalni program v dvorani: usklajevali napovedovalce, plesalke, animatorje, skrbeli za glasbo, akrobate oz. posebne učinke. Zunaj dvoran smo skrbeli večinoma za tehnične stvari, kot so varnostne ograje, ozvočenje, šotori, VIP-lože. Naša naloga so bile v celoti tudi t. i. navijaške cone v Stožicah, Celju in Kopru, kjer smo postavili koše in igrišča na ulici. Poskrbeli pa smo tudi za organizacijo odprtja in slavnostne podelitve ob zaključku prvenstva.


Še pred uradnim začetkom prvenstva ste organizirali turnir na morju – na splavu v Koprskem zalivu. Kako je to sploh mogoče?

Res je, le nekaj dni pred odprtjem prvenstva smo organizirali Košarko na morju – na delovnem splavu v Koprskem zalivu, 300 metrov od obale, kar je bil eden od naših najzahtevnejših projektov in logističnih zalogajev. To je bil enkraten dogodek in največja promocija prvenstva, saj so reportaže in fotografije s te prireditve objavili po vsem svetu. Postavitev prizorišča se je začela štiri dni prej, imeli smo za šest tovornjakov opreme. Ker smo delali na carinskem območju, smo morali imeti tudi nešteto dovoljenj in dokumentov, da smo opremo sploh lahko pripeljali do splava. Za postavitev igrišča smo morali najprej izdelati natančen načrt izgradnje in izračunati statiko, saj prizorišče na vodi ni enako kot na trdnih tleh ... Na vse smo morali misliti: na elektriko, stranišča, kako bomo splav povlekli in zasidrali, pa tudi kako bomo zraven privezali ladjo Prince of Venice za gledalce ...


Za Lipka – ta vam je bil še posebno pri srcu – ste pripravili kar tri ekstremne avanture: z njim ste se podali na Triglav, se potopili v Piranskem zalivu in skočili s padalom na Stožice.

Ja, Lipko je nekaj posebnega ... V Extremu smo dobili nalogo, da "popestrimo dogajanje" ob košarkarskih dvobojih. Razmišljali smo o možnostih "košarke na drugačen način" in utrnila se nam je zamisel, da bi postavili koš na Triglavu, narodnem simbolu Slovenije. Seveda je bil za met na koš edini izbranec Lipko.

Triglavu je nato sledila zamisel o skoku s padalom med navijače v Stožicah. Priprave smo imeli v Lescah, saj smo morali preveriti, kako se kostum "obnaša" v zraku. Potem pa, ker smo bili z Lipkom že povsod, smo rekli, zakaj ne bi šli še pod vodo. Tako smo v Piranu na globini 12 m postavili koš, Lipko pa se je skupaj s snemalci in fotografom potopil ter vrgel nanj.

Zadnjega podviga pa se je Lipko lotil na podelitveni slovesnosti. Mogoče se to marsikomu ni zdelo nič posebnega, toda prinesti pokal izpod stropa dvorane ni bilo preprosto. Pokal je tehtal 18 kg in ne upam si predstavljati, da bi šlo kaj narobe. V ta namen smo v Stožice pripeljali vrhunsko kaskadersko skupino iz Beograda. V tistem trenutku sem bil najbolj živčen v vsem času tega prvenstva.


Se boš spominjal še kakšne posebne prigode, ljudi, ki si jih spoznal in so se ti še posebno vtisnili v spomin?

Nekaj smešnega se mi je zgodilo, prav ko smo imeli generalko za Lipka, ki bo prinesel pokal izpod stropa dvorane. Imeli smo samo še pet minut, preden bi se začel zadnji trening pred finalom z Litovci. Ko sem jih videl prihajati v dvorano, sem šel k njim, da bi jim povedal, da bomo kmalu končali. Sabonis je bil vodja njihove reprezentance in tisti, ki ga poznate, veste, da je visok 2,2 m. Izza hrbta sem prišel do njega in ga pocukal za rokav. Obrnil se je in me sprva sploh ni videl, najbrž je mislil, da mu nekdo nagaja, zato je pogledal še na drugo stran, hahahaha. Ko me je zagledal, se mi je začel opravičevati, jaz pa sem se že smejal …


Bi lahko rekel, da si s sodelovanjem pri organizaciji evropskega prvenstva izpolnil največja poklicna pričakovanja?

Vsekakor. Seveda pa motivacija ostaja tudi za naprej. S tem prvenstvom smo pridobili zelo veliko izkušenj in upam, da se nam bo ta prednost čim bolj obrestovala pri nadaljnjem delu.

 

VM

Oglejte si tudi