Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za nedelja, 04.12.2016

delno oblačno
Popoldne bo v jugozahodni in južni ter delu osrednje Slovenije zmerno do pretežno oblačno. Drugod bo pretežno jasno. Temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem do 10 stopinj C.
0°C | 4°C
ponedeljek, 05.12.2016
0°C | 4°C
torek, 06.12.2016
0°C | 6°C
sreda, 07.12.2016
-3°C | 5°C
četrtek, 08.12.2016
-4°C | 0°C
Opozorila
Nedelja, 4.12.2016 ob 13h
Dodatnega opozorila ni.
0°C
4°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Sosed sosedu

"Varčujem in delam racionalno od prvega dne ......


SOSED SOSEDU

| |
23.01.2014      8:52
A A

"Varčujem in delam racionalno od prvega dne županovanja"


Župan Občine Horjul Janko Jazbec deluje v funkciji župana že drugi mandat, poleg tega pa ga vsi dobro poznajo kot gorečega podjetnika. Podjetniška miselnost ga spremlja tudi pri delovanju občine. Z njim smo se pogovorili o tem, kako krmari v obeh vlogah in, posledično, kakšni so rezultati.


Deli:

Gospodarsko stanje naše države in tudi globalno gospodarstvo vam je glede na to, da ste velik poslovnež, dobro znano. Kakšno pa je trenutno gospodarsko stanje v Občini Horjul?

Karkoli se v naši državi trenutno dogaja, mislim, da prav dolgo ne bo šlo tako; to govorim izključno z gospodarskega vidika. Prvič: imamo vsaj za tretjino preveč predpisov, ki so povrhu vsega zelo zapleteni in zaradi tega po nepotrebnem potrebujemo toliko uradnikov, ki pa jih zalaga gospodarstvo. Drugič, to so previsoki prispevki, ki so za razmere nenormalni. Posledica tega je zaprt trg, saj se tuji vlagatelji na slovenski trg bojijo priti, tako zaradi birokratskih ovir in visokih obremenitev kot zaradi nestabilnosti, ki vlada pri nas. To dobro vem, ker imam prijatelje v tujini, ki so bili pripravljeni v Sloveniji kupiti podjetje in ga postaviti na noge, pa so se premislili. Problem pa je tudi v naših strokovnjakih, ki odhajajo v tujino. Le nerazumljiv sistem dovoli odhajanje v tujino, čeprav so se ti ljudje v tej državi prej dolga leta šolali in izobraževali brezplačno. Do te države bi morali biti odgovorni in ji s svojim znanjem v razvoj vsaj malo vrniti. Sicer trenutno bolj težko, ker tudi za te ni delovnih mest.  

Stanje naše občine pa je dobro. Smo občina z eno izmed najnižjih brezposelnosti v Sloveniji. Moje mnenje je sicer, da kdor hoče delati, službo ima, kdor pa ne, je delomrznež, in s tem sem pri nas opravil. Imamo tudi kar nekaj delovnih mest, podjetja v večini dobro stojijo, najhujšo krizo upam, da smo premagali, in mislim, da prihodnost je. Če se dotaknem še govoric glede zadolženosti naše občine, pa je dejstvo, da novinarji takrat podatka niso razumeli. Takrat smo imeli 1.050 evrov plusa na prebivalca, za njih je bilo to nemogoče. To pa smo dosegli, ker ves čas delamo premišljeno. Kar smo gradili, smo gradili raje bolj počasi, da je bilo kakovostno narejeno in seveda vse plačano.

 

Vemo, da občina nima vzvodov, s katerimi bi neposredno vplivala na gospodarstvo, vendar pa je njena vloga pri tem lahko velika. Kar se posredovanja tiče, sem mislila na vprašanje prostora, komunalne infrastrukture, na podporo oziroma sofinanciranje razvoja malega podjetništva ipd. Kaj od tega nudi Občina Horjul?

Podjetništvo in turizem sta po mojem mnenju osnova za preživetje. In ravno zaradi tega smo v lanskem letu znižali komunalni prispevek za izgradnjo prostorov, v katerih bi se opravljala gospodarska dejavnost, in to na najnižjo stopnjo, kar je po zakonu možno. Zame je vsako delovno mesto pomembno, saj to pomeni, da bodo ljudje ostajali doma. Iz tega razloga smo zmanjšali tudi komunalni prispevek za individualne stanovanjske gradnje, sicer za nekaj manj. Seveda pa smo mislili tudi na poslovne prostore in te predvideli v novem OPN-ju.

 

Ena od pomembnejših zadev, ki se je po dolgoletnih mukah lani le zaključila, je bil sprejem občinskega prostorskega načrta za Občino Horjul. Ste upoštevali tudi želje podjetnikov in v kolikšni meri ste ugodili fizičnim prošnjam občanov?

Pravzaprav lahko rečem, da Občina Horjul do lanskega leta sploh še ni imela lastnega OPN-ja, zadnji je bil sprejet pod občino Vič - Rudnik. Bi pa moral biti ta OPN narejen že veliko prej, saj bi bil pred leti tudi postopek za pridobitev veliko preprostejši. Mi smo postopek začeli v letu 2007 in takrat so že bili problemi; najprej so bile težave pri neurejeni meji z občinama Dobrova - Polhov Gradec in Vrhnika, potem so se ves čas spreminjali zakoni, problem smo imeli z zadrževalniki in s pridobitvijo soglasja Agencije RS za okolje. Če ne bi imel toliko poznanih, na katere sem se obrnil, OPN-ja še danes ne bi imeli; smo ena od redkih občin, ki ima danes sprejet OPN. Glede prošenj in pobud pa je dejstvo, da nanje ne moremo vplivati. Čeprav mnogi mislijo, da za tem stoji občina, to ni res, ministrstva dajejo soglasja. Občina je vse prejete prošnje poslala naprej in jaz sem se boril za vsakega posameznika, ampak obstajajo določene kvote, ki določajo najvišji odstotek zazidljivega zemljišča v občini, in tega se ne da preseči. Smo pa v novem OPN-ju dosegli tudi neka merila gradnje, ker želimo, da tu ostanejo domačini, ne da se le množično priseljujejo mestni ljudje. S temi so namreč pogosto težave, saj niso navajeni na vaško življenje in naše razmere, moti jih hrup, traktorji, vonjave in začnejo celo oni določati pravila, kar je nezaslišano. Torej v Občini Horjul ni več prostora za večstanovanjske hiše ali bloke oziroma so postavljene omejitve.

 

Občina naj bi bila tudi rama, na katero naj bi se po potrebi naslonili socialno ogroženi. Vi ste na tem področju v občini naredili red, drži?

Dejstvo je, da vsepovsod obstajajo ljudje, ki poznajo le svoje pravice, dolžnosti pa ne, in vse, kar delajo, je, da iščejo, kako in na kakšen način bi lahko izkoristili socialne transferje. Takih delomrznežev ne maram, kar sem že večkrat povedal. Tudi pri nas smo imeli primere, ko so ljudje delali na črno, se vozili z dobrimi avtomobili, potem pa hodili na občino, da bi jim iz žepov davkoplačevalcev plačevali zdravstveno in socialno varstvo. Tega nisem odobraval, zato sem imel opravka celo z varuhinjo človekovih pravic. Kljub temu mi je uspelo, da od takrat v Horjulu skoraj ni primera, ko bi nekdo neupravičeno prejemal kakršnokoli pomoč. Ljudje pa vedo, da kdor pomoč res potrebuje, jo bo pri nas vedno dobil. Tudi sam sem z osebnega računa že komu plačal hrano, malico ali kaj podobnega, za to ni problema, ne maram pa izkoriščanja.

 

Za vami sta skoraj dva mandata v funkciji župana. Na katere projekte oziroma investicije, ki jih je občina izvedla, ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen na sam center Horjula, ki je z obnovljenim Občinskim trgom in stavbo, v kateri je občina, res tak, kot mora biti. Namenjen je vsem – v prostorih stavbe se srečujejo društva, na Občinskem trgu pa se odvijajo občinske prireditve in drugi dogodki, ki jih pripravijo društva. Prav je, da je prostor živ in da se na njem dogaja. Urejena je tudi okolica: parkirišče, ki ima tudi urejen dovoz za avtobus, igrala, ki so namenjena otrokom.

V bližini je dom za ostarele, ki se je v zadnjem mandatu še dogradil, zdaj pa je večinoma zapolnjen.

Pomembna stvar so ceste, za katere so ljudje mislili, da ne bodo nikoli narejene, pa so. Skoraj vse občinske ceste so danes asfaltirane in urejene. Ogromno denarja se je vložilo v šolske objekte – šolo, vrtec in športne dvorane. Nekatere stvari so bile prej narejene slabo in na hitro, potem pa smo vložili ogromno denarja, da smo jih popravili. Šolo pa smo lani začeli intenzivno obnavljati: streho, sanitarije, kuhinjo, fasado, okna, izolacijo, luči, ogrevanje in še sem kaj pozabil. Dejansko je šola nova, ostali so le zidovi. Tu je treba omeniti tudi tri elektrarne, katerih lastnik je občina. Od teh elektrarn dobimo praktično okrog 4 % proračuna, kar nam pomeni dodaten vir. Njihova investicija se bo pokrila v slabih šestih letih, zato lahko rečem, da je to naša najboljša naložba. Potem je tu izgradnja optičnega omrežja. Praktično vsa občina bo povezana z optičnim kablom, ki je za danes in za prihodnost velikega pomena. Tako bomo tudi s tehnološkega vidika ena najbolj naprednih občin. Ogromen strošek je pomenil projekt kanalizacije v Podolnici, ki je zdaj zaključen. Podolnica je skoraj povsem nova, saj smo ji uredili ne le kanalizacijo, temveč tudi optiko, javno razsvetljavo, preplastili smo asfalt in napravili pločnik. Za druge vasi z razpršeno gradnjo pa občina za zdaj kar v 50 % sofinancira nakup malih čistilnih naprav, kar je spet največ v primerjavi z občinami, ki jih poznam. Tako upam, da nam bo uspelo do leta 2017 urediti kanalizacijo in ustreči predpisom, ki se jim je država zavezala, kar pa bo za mnoge občine težko izvedljivo.

Ena od stvari, ki so vredne omembe, so tudi odkupi zemljišč za razne objekte ter razparcelacije oziroma meritve, za katere da občina veliko denarja, pa s tem še nima česa pokazati. Dejstvo je, da so se včasih stvari delale na pamet, tudi pri nekaterih večjih investicijah še danes ni urejenih papirjev, ker ni urejenih zemljišč, in te zadeve zdaj aktivno urejamo, kar je pomembno tudi za naše zanamce.

 

Če bi vprašali starše otrok, ki obiskujejo šolo ali vrtec v naši občini, bi kot enega od pomembnejših projektov našteli izgradnjo vrtca Marjetica ter sklop obnovitvenih del na horjulski osnovni šoli. Vemo, da je bilo nekaj težav – kako je s tem?

Ja. Pri vrtcu so bile težave z nosilci sončnih elektrarn oziroma že v leseni konstrukciji, saj nihče ni predvideval, da bodo tako hude zime, kot je bila lanska. Težave se odpravljajo. Je pa dejstvo, da bo v primeru takšnih zim potrebno tekoče odmetavanje snega, razmišljamo tudi o grelnikih, ki bi omogočili taljenje snega. Pri vrtcu se rešuje tudi problem s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, saj objekt še ni imel izrisanega požarnega načrta, in to za evakuacijo otrok iz zgornjih prostorov. Tega pred sprejetim OPN-jem ni bilo mogoče narediti, saj niso bili urejeni vsi dokumenti z lastniki zemljišč. Letos bomo to uredili.

 

Omenili ste, da je bil projekt kanalizacije Podolnica izredno obsežen in zahteven, in še do danes se ni zaključil – uporabno dovoljenje še ni izdano. Kje se zatika?

Problem je v finančni situaciji izvajalca G. P. Komgrad. Ta namreč ni plačal podizvajalcev, zato mu ti ne izdajo ustrezne dokumentacije in papirjev, kar je logično. Mi, kot občina, pa smo plačali vse. A ker tudi tako ne pridemo nikamor, sem ukrepal in se začel s temi podizvajalci dogovarjati, da bodo vendarle izdali papirje, pritisnil pa sem tudi na Holding in dosegel, da se bo sredi februarja opravil pregled, na podlagi katerega se potem izda uporabno dovoljenje.

 

Če sva že govorila o nekaterih (vsaj delno) rešenih problematikah ... Prav gotovo obstaja še kakšen trn v peti, ki ga v vlogi župana želite odpraviti?

Najpomembnejša stvar, ki jo bi rad rešil, je ureditev prosvetnega doma, saj je ta potreben celostne obnove, od fasade do oken. Objekt bi se že lahko začel obnavljati, če bi bila občina lastnik, saj so bila v tej povezavi že razpisana evropska sredstva. Prosvetni dom so delali ljudje, občani ali farani, kot pravi župnik, in prav bi bilo, da jim dom ostane, kar pomeni, da postane lastnik občina. Zdaj je lastnik tega objekta župnija, s katero ima občina sklenjeno pogodbo za najem. Z najemnino pa se financirajo nujna obnovitvena dela. Župnika sem že prosil za odkup doma, vendar nima posluha. Zato pozivam vse ljudi, da poskušajo pomagati in vplivati na župnika ter ga prepričati, da stavbo proda. Če se dom ne bo obnovil, bo začel propadati in tudi kultura v Horjulu lahko zamre, kar ne bi bilo prav, saj tu obstaja že določena tradicija in tudi društev je veliko. Upam, da nam to uspe, če pa nam ne bo uspelo, bo potrebna druga rešitev, in sicer gradnja novega kulturnega doma. Zavedam pa se, da lahko v tem primeru pride do propadanja obstoječega, česar si ne želim. Če se nam bo uspelo dogovoriti, lahko rečem, da bi v roku dveh let dom v celoti obnovili, tako da bi bil v ponos kraju in krajanom.

Katere so še pomembnejše investicije, ki se jih bomo veselili naslednje leto?

Projekt izgradnje nove čistilne naprave v Horjulu in sortirnice je že v teku. Zemljišča smo odkupili, narejeni so skoraj že vsi idejni projekti. V letošnjem letu bomo za projekt pridobili še gradbeno dovoljenje, jeseni, če bo vse po sreči, se bodo delali nasipi, v naslednjem letu pa bi nova čistilna naprava že morala stati. Denar za to je zagotovljen.

Pripravlja se tudi projekt obvoznice, ki bo razbremenila glavno cesto skozi Horjul in stranske ceste, ki danes vodijo od šole do vrtca. Obvoznica se bo gradila od vrtca čez travnik do šole, drugi del poti do Ljubgojne pa se bo uredil kot pešpot, ki bo namenjena otrokom, družinam in starejšim. Projekt naj bi bil zaključen že to jesen. S tem pa se bo razbremenil promet in pot bo varnejša tako za voznike kot za otroke. Tretja večja investicija je ureditev novih učilnic za nižje razrede osnovne šole. Stara telovadnica se bo povsem na novo preuredila v učilnice, vsi tisti kontejnerji, v katerih so danes najmlajši učenci, pa se bodo opustili in jih ne bodo več uporabljali. Denar je zagotovljen in gradbeno dovoljenje je tudi že pridobljeno, tako da računamo, da bi moralo biti vse zaključeno v letošnjem letu.

 

V čem je po vašem mnenju še priložnost za razvoj Občine Horjul?

Težko rečem. O podjetništvu sva že veliko govorila. Za kmetijstvo pa nisem strokovnjak. Mislim pa, da bi bile na delu poplavnega območja možnosti za plantaže – za pridelavo in samooskrbo. Mislim, da bi bila to dobra naložba in občina bi jo podprla. Druga stvar, ki bi jo v naši občini še naredil, je manjši hotel s kapacitetami za prenočitev okrog 60 ljudi, ki bi ponujal osnovne storitve. Dejstvo je, da smo blizu Ljubljane in bi lahko tu zadržali mnogo gostov, ki prihajajo v Ljubljano, in teh je vsako leto več. Povezati pa bi se morali s sosednjimi občinami in se stvari lotiti skupaj. Seveda pa bi za to morali v občini pripraviti strategijo in razne programe (ture po naših hribih, zgodovinskih znamenitostih, kolesarske ture ipd.). Vključili bi lahko domačine, ki bi turistom prodajali domače pridelke in izdelke, po katerih je vse več povpraševanja. Resnica je, da je Slovenija ena izmed najboljših destinacij na svetu, kar se tiče možnosti koriščenja turizma, saj imamo na 100 kilometrih praktično vse; imamo toliko naravnih lepot in takšne pogoje za življenje, da kdo drug lahko o tem le sanja. Vem, kako je po svetu, ko ti za visoko ceno ponudijo nič – v primerjavi s tem, kar imamo mi. Pa še slovenska hrana je ena od boljših na svetu, čeprav se v naši občini s tem ne moremo ravno pohvaliti. Morda pa bo tudi za to še čas.

 

Poseben utrip dajejo kraju in lokalni skupnosti tudi društva. V Občini Horjul je kar nekaj društev zelo aktivnih. Odraz tega so tudi številne prireditve in dogodki v občini. Kako spodbujate delovanje društev?

Dejstvo je, da moram biti enak do vseh društev, ki delujejo v naši občini, in teh je veliko. Vsak je za nekaj in prav je, da se vsak nekje najde. Delo društev podpiram, saj je prostovoljsko. Na ta način občina živi in tudi kar nekaj prihrani. Lep primer je obnova igrišča, pa tudi občinske prireditve, kjer sodelujejo društva. Pomembno je tudi to, da so v dejavnost vključeni mladi, da imajo delo in odgovornost in tako nimajo časa za neumnosti. S sodelovanjem mladi pridobijo tudi delovne navade, občutek pripadnosti kraju in tudi splošna razgledanost se jim širi. Občina svojo podporo izkazuje tudi z raznimi gestami, kot je bil na primer nakup defibrilatorjev za vsa gasilska društva. Ta strošek niti ni bil majhen, saj smo v slovenskem merilu občina z največjim številom gasilskih društev na prebivalca, društva pa so tudi zelo dobro opremljena. Sicer pa imajo društva na voljo brezplačne prostore v občinski stavbi in prosvetnem domu. Namenja se jim tudi nekaj denarja, in sicer občina prispeva določeno vsoto za vsak dogodek, ki ga društvo na podlagi razpisa prijavi in izvede. Spodbud je kar nekaj in prav je tako, saj so društva aktivna in skrbijo za življenje v občini.

 

Nedavno sta v občinskem prostoru potekali javni obravnavi osnutkov državnega prostorskega načrta za daljnovod in plinovod. Odziv občanov sicer ni bil velik, kolikor pa mi je znano, se zbirajo krogi, ki nasprotujejo S-varianti izvedbe daljnovoda. Kakšno je mnenje občine v obeh primerih?

Strokovnjaki, ki so oba projekta predstavili, so profesionalno povedali, kaj načrtujejo in kje, česar v preteklosti nismo bili vajeni. Včasih je bila stvar narejena, nihče ti ni ničesar povedal, kaj šele vprašal, še vzeli so ti. Odnos se mi je zdel korekten in z moje strani oziroma s strani občine ni nobenih pomislekov.

 

Kako pa komentirate stranske oziroma negativne vplive na okolje in prebivalstvo, o katerih se govori in piše?

Pri nas dejansko ni nobenih problemov, saj trasi za oba projekta potekata dovolj stran od naselij in dejansko ne ovirata nikogar. Nekje se stvar pač mora izpeljati. Kaj pa se bi zgodilo, če bi rekli, da bodo elektriko izklopili ... Kaj bi bilo pa potem? Po drugi strani se tu pritožujemo, kako je stvar škodljiva, ne zavedamo pa se na primer, koliko strupov pojemo vsak dan z uživanjem hrane, ki ima nešteto E-jev. Jaz bi bil vesel, če bi projekt potekal po mojem zemljišču, saj bi bil upravičen do višje odškodnine, kot je vredno samo zemljišče.

 

Občina Horjul je v lanskem letu prejela certifikat Zlati kamen, kar pomeni, da ponuja prebivalcem kakovostno raven življenja ter jo odlikuje solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja. Torej menite, da občani Občine Horjul živijo kakovostno in zadovoljno življenje?

Občina Horjul nudi prebivalcem izredno visok standard, lahko rečemo tudi visoko kakovost življenja. Imajo prav vse – vse institucije, ki jih za bivanje potrebujejo (šolo, vrtec, pošto, trgovino, zdravstveno in zobno ambulanto), poleg tega živijo dobesedno v naravi, v čistem okolju, ki pa leži izjemno blizu glavnega mesta. Lahko rečem, da imajo nekateri celo preveč vsega, posebej časa, da potem delajo škodo. Pred kratkim smo imeli primer vandalizma v kraju in vse storilce mi je uspelo najti. Tudi ko se je govorilo o drogah v kraju, sem situacijo spremljal in opazoval sam ter jih odgnal stran. Tega preprosto ne prenašam in zavzemal se bom, da tega v naši občini ne bo. Če ljudje nimajo kaj delati, naj povedo, jim bomo že našli delo.

 

Glede na to, da naj bi v tem času varčevala država, posamezni resorji in še kdo ... Kje lahko rečete, da varčuje vaša občina?

Jaz varčujem in delam racionalno od prvega dneva županovanja. Vsi vedo, da denar od mene težko dobijo, če gre za projekte in delo potrebujejo, pa nikoli ni problema. Na srečo delam tako že od začetka, ko se je še dalo nekaj privarčevati, danes je namreč to vsak dan težje. Dejstvo je, da ko imaš, moraš delati racionalno. Ko nimaš, ne moreš. Tudi pri sredstvih, ki jih dobimo sofinancirana iz raznih razpisov, je treba denar vselej založiti, šele potem ga dobiš nazaj, in tega marsikatera občina ni zmožna. Pomembno je tudi to, da ljudje na naši občini, naj gre za župana, podžupana, svetnike ali zaposlene, nismo tam zaradi službe, temveč zato, ker delamo za kraj. To je bistvena stvar.

 

Do naslednjih občinskih volitev je še dobrega pol leta. O ukinitvi manjših občin, med katerimi je bila navedena tudi horjulska, ni več govora, kako pa je z vašo odločitvijo – nam lahko razkrijete, ali boste znova kandidirali za župana?

Težko rečem. Gotovo pa ne bom pustil občine v roke nekomu, ki bi si tega položaja želel zaradi službe ali lastnih koristi, v tem primeru bom kandidiral tudi sam. Če pa se bo pokazal nekdo, ki mu bom zaupal, ki bo imel že neko kariero in vpliv ter mu bo ta stvar le častna funkcija, kar pomeni, da bo delal za kraj, potem ne bo težav, se bomo hitro dogovorili.

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Horjul!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13
04.12.2016 | Družabni dogodki
Miklavž prihaja na obisk
07.12.2016 | Kultura
Jazzva koncert
04.12.2016 | Družabni dogodki
Miklavž prihaja na obisk
07.12.2016 | Kultura
Jazzva koncert

Bodite prvi pri oddaji mnenja.