Spominčica v Sloveniji
Prvi del srečanja je bil namenjen seznanitvi prisotnih z organizacijo, ki v Sloveniji skrbi za bolnike z demenco, v prvi vrsti pa pomaga njihovim svojcem. Gre namreč za kronično napredujočo bolezen, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja ter presoje. Ker gre pogosto za težko prepoznavno in diagnosticirano bolezen, ki se z leti stopnjuje, so prav svojci tisti, ki so najbolj obremenjeni in ker bolezen še raziskujejo, prav tako njene vzroke in načine zdravljenja, je soočanje in življenje z njo in ob prizadetih še toliko težje. Tudi zaradi njene pogostosti in dolgega trajanja, traja namreč od 10 do 15 let in doleti vsakega petega človeka, se v Spominčici s številnimi aktivnostmi trudijo olajšati življenje ljudem, ki se z demenco na posreden ali neposreden način srečujejo. Tako imajo svetovalni telefon (0590 30 5555), skupine za samopomoč svojcem, izdajajo glasilo Spominčica, vodijo Alzheimer cafe oziroma neformalna druženja za bolnike z demenco in njihove svojce, ponujajo predavanja in izobraževanja ter pripravljajo dogodke po Sloveniji, s katerimi ozaveščajo javnost.
Prvi znaki
"Bolezni, ki ima 1000 različnih obrazov in 1000 različnih zgodb, se težko postavi jasna diagnoza in predpiše konkretno zdravilo," po besedah Zlobčeve trdijo strokovnjaki, "nekateri so mnenja, da je prava diagnoza demence vidna šele po smrti, zato je pomembno opazovati in spremljati človeka in njegovo obnašanje." Zbrane je seznanila s prvimi znaki demence, ki so odvisni predvsem od dela prizadetih možganov: postopna izguba spomina; težave pri govoru, iskanje pravih besed; osebnostne in vedenjske spremembe; upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije; težave pri vsakodnevnih opravilih; iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari; težave pri krajevni in časovni orientaciji; neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj; spremembe čustvovanja in vedenja; zapiranje vase in izogibanje družbi. In ker pravega zdravila za to bolezen ni, je ozaveščenost o prvih znakih demence še toliko pomembnejša.
Demenca – del mojega vsakdana
"Komunikacija z osebo z demenco zahteva potrpežljivega in prijaznega človeka," je poudarila predavateljica ter opisala, kakšno okolje naj pripravimo bolniku z demenco ter kako naj z njim ravnamo. Opomnila je, naj si za te ljudi vzamemo čas, saj je tudi njim težko in naporno ter zaključila: "Pogovori z njimi naj bodo prijetni, uporabljajte kratke in enostavne stavke, govorite jasno in razločno ter klepetajte o stvareh, ki bolnika pomirjajo, zanimajo in spravljajo v dobro voljo."
Preventiva
Zaradi podaljševanja življenjske dobe, obstaja verjetnost, da bolezen demence nekoč doleti tudi nas ali katerega od naših svojcev. Iz tega razloga je bila pozornost namenjena tudi predstavitvi načinov za zmanjšanje tveganja za razvoj demence – pomembno je, da skrbimo za svoje srce, smo telesno in umsko aktivni, se zdravo prehranjujemo in se družimo. Temu je predsednica združenja Spominčica dodala še stavek: "Živite mirno in se izogibajte stresu, vsak dan pojejte jabolko in kak oreh, predvsem pa se družite – sprehajajte, pojte in plešite ter rešite kak sodoku ali križanko, le tako boste ohranili svoje možganske celice aktivne."
Nadja Prosen Verbič
Foto: npv
