Po kratkem sprehodu skozi 155-letno zgodovino šolstva se je dogajanje osredotočilo na sedanjost. Da materialne dobrine še zdaleč niso odraz kvalitete šolstva, je v nagovoru opomnil ravnatelj Osnovne šole Horjul Primož Garafol. "Poglavitni cilj osnovnošolskega izobraževanja je postaviti temeljno znanje in pripraviti mlade na življenje," je dejal in poudaril, da šola zaradi načina življenja postaja vedno pomembnejša, ne le za prenašanje znanja, ampak, tudi za prenašanje bogastva tradicije iz generacije na generacijo. Z ravnateljevo trditvijo, da je kakovost in zdravje človeške družbe vse bolj odvisno prav od šol, bi se strinjali mnogi in razbrati je, da so s tem zavedanjem živeli že pretekli horjulski rodovi. O tem namreč pričajo številni dosežki horjulske občine, ki jih je v nagovoru med drugim navedel župan Janko Prebil. S ponosom se je dotaknil statistik enega od slovenskih dnevnikov, kjer je občina Horjul na lestvici najbolj zdravih občanov na 2. mestu, med občinami z najnižjo stopnjo brezposelnosti zaseda 6. mesto in velja za 21. med vsemi 212 občinami v Sloveniji, kjer se najbolje živi. Življenje v Horjulu spremljajo torej tudi od zunaj, a ustvarjajo ga občani, z znanjem, dobrimi delovnimi navadami in trdno volja do uspeha, je še dodal in zaključil: "Verjamem, da smo ob vsem doseženem tudi v prihodnje pripravljeni in sposobni poskrbeti za skupno dobro." Sledil je slavnostni govor predsednika republike Boruta Pahorja. Po zahvalil za povabilo je z zbranimi delil svoje stališče glede prispevka občin k razvoju Slovenije, ob tem pa pohvalil dosežke Občine Horjul. "Razvoj občin, ki jih obiskujem, me je prepričal, da je projekt lokalne samouprave eden izmed največjih strateških projektov v času tranzicije - je projekt, ki se je obnesel. Danes občine izpolnjujejo poslanstvo, za katero so bile ustanovljene: predstavljajo generator razvoja in so pomembno pripomogle k temu, da se je gospodarska kriza v kakovosti življenja ljudi poznala manj, kot bi se sicer," je dejal. V nadaljevanju je predsednik besede namenil ravnatelju in učiteljskemu zboru: "Če smo še leta nazaj menili, da je ključno poslanstvo šolskega sistema izobraževanje, lahko danes rečemo, da je šola tudi prostor vzgoje otrok v ustvarjalne osebnosti, brez katerih si ne znamo predstavljati svetle prihodnosti." V luči praznovanja 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije pa je poudaril pomen strpnosti, spoštovanja razlik in sožitja: "Če bomo v odločilnih trenutkih kot narod stopili skupaj, potem se našim otrokom ni treba ničesar bati, saj bomo vse prihodnje preizkušnje opravili z odliko in v prid naših narodovih stremljenj." Ob zaključku nagovora je predsednik Pahor županu Prebilu izročil slovensko zastavo, protokolarno darilo predsednika republike ob praznovanju 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije z besedami: »Imamo pravico biti ponosni na vse, kar nam je v petindvajsetih letih uspelo."
Tokratni občinski praznik pa so počastili tudi s podelitvijo priznanj občine Horjul najzaslužnejšim. Iz rok župana so priznanje Občine Horjul prejeli: Marija Čipić Rehar za uspešno vodenje Folklorne skupine Klas; Pavel Logar za aktivno sodelovanje in povezovanje na območju občine; Ana Delalut in Branko Lipnik za požrtvovalno delo na področju osnovnošolskega izobraževanja. Jana Jereb je bila prejemnica plakete Občine Horjul, in sicer za njeno dolgoletno požrtvovalno delo in prispevek k postavitvi in razvoju občine Horjul. Najvišje priznanje »častni občan« pa je podelil predsednik republike Borut Pahor. Posthumno ga je prejel msgr. prof. Janez Zupet za njegov velik intelektualni prispevek slovenskemu narodu in nesebično pastoralno delovanje ter Franc Golc za njegov velik doprinos k lokalnemu razvoju.
Kulturni program so slovesno soustvarjali učenci osnovne šole Horjul in najmlajši iz vrtca Marjetica. Na njej sta sodelovala še Folklorna skupina Klas ter Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Horjul. Pečat slovesnosti je dodal tudi zbor praporov občinskih društev. Skozi uradni del pa sta preko sedemsto zbranih v športni dvorani popeljala Pavle Ravnohrib, priznani slovenski filmski in gledališki igralec, ter Maja Seliškar, učenka Osnovne šole Horjul.
Po njem so predsednik republike, župan in ravnatelj na zelenici pred dvorano simbolično posadili lipo, v dolgotrajen spomin na slovesno praznovanje. To se je zaokrožilo v prostorih osnovne šole, kjer so si gosti, starši in drugi obiskovalci lahko ogledali priložnostne razstave osnovnošolcev in vrtičkarjev, se pogovorili z učenci o njihovih dejavnostih in prisluhnili nastopom glasbene šole.
Nadja Prosen Verbič
Foto: npv
MARIJA ČIPIć REHAR, priznanje Občine Horjul - Prosvetnemu društvu Horjul se je pridružila kot umetniški vodja folklorne skupine Klas. S pomočjo starih fotografij je ponovno oživela horjulsko nošo, postavila splet horjulskih plesov ter s tem umestila Horjul na plesni zemljevid folklore. Horjulski folkloristi že vrsto let nizajo uspehe, ki so pod njenim vodstvom postali stalnica. V Beltincih so v letu 2014 dosegli zlato priznanje s pohvalo za najbolj domišljeno pripoved, lansko leto pa ponovno osvojili zlato priznanje s pohvalo za najbolj izvirno uprizoritev.
ANA DELALUT, priznanje Občine Horjul - Kot učiteljica slovenščine se je z osnovno šolo Horjul srečala že v svojih študentskih letih ter tu ostala vse do svoje upokojitve. Njeno vodilo pri delu je bilo, da s svojo srčnostjo, pri horjulskih otrocih vzbudi ljubezen do materinega jezika. Poleg poučevanja slovenščine se je posvetila uredništvu šolskega glasila, ves čas pa je tudi skrbela za kulturne prireditve na šoli in v samem kraju.
BRANKO LIPNIK, priznanje Občine Horjul - Kot učitelj likovne vzgoje je bil na Osnovni šoli Horjul zaposlen skoraj 30 let. Bil je odličen likovni pedagog, ki je otrokom znal približati umetnost. Veliko je pripomogel k raziskovalni dejavnosti – predvsem obujanju in upodabljanju starih običajev ter kulturnih in arhitekturnih spomenikov v domačem kraju in okolici.
PAVEL LOGAR, priznanje Občine Horjul – Že vrsto let je aktiven občan v organizacijah na lokalni ravni. Izstopa njegovo delovanje pri Društvu upokojencev Horjul. Nepogrešljive so njegove izkušnje in pomoč pri sodelovanju z osnovno šolo Horjul, zavzeto pa deluje tudi pri vsakoletnem obiskovanju ostarelih občanov. Bil je eden od pobudnikov priprave medobčinskega praznovanja na Koreni ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo in ob obletnicah vstopa, ki so ga počastili številni ugledni Slovenci.
JANA JEREB, plaketa občine Horjul - Že od leta 1977 je močno vpeta v razvoj in delovanje lokalnega življenja na horjulskem. Ko je v letu 1995 nastala nova občina, Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, je prevzela nalogo direktorja in poskrbela za njen zagon. V želji za še boljši razvoj in samostojnost, se je kot ena izmed glavnih akterjev močno borila za odcepitev in ustanovitev samostojne občine, Občine Horjul. Težko si je predstavljati kakšno prepletanje znanj je bilo potrebno za delo direktorja občine. Pripravljenost za delo in operativnost sta vrlini, ki ju je tekom let dodobra dokazala. V vseh teh letih je delo opravljala požrtvovalno, z vso vnemo in srcem.
Častni občan MONSINJOR PROFESOR JANEZ ZUPET - V Horjul, ki je materin rojstni kraj, je prišel kot otrok in tu preživel svoje otroštvo. Šele med študijem anglistike in indoevropskega primerjalnega jezikoslovja se je odločil za bogoslovje ter leta 1971 obhajal novo mašo v Horjulu. S svojim intelektualnim delom in dosežki je izjemno prispeval k razvoju družbe. Njegovo delo je obsegalo tako poučevanje tujih jezikov, prevajanje svetih zapisov iz izvirnih jezikov kot tudi lektorsko in uredniško delo. Zaradi svojega izjemnega dela je prejel številna odlikovanja in nazive, iz med katerih izstopa v letu 2000 prejet častni naziv monsinjor, ki mu ga je podelil papež Janez Pavel II. Ta pa ni bil le duhovnik, profesor, prevajalec, jezikoslovec, biblicist in urednik, bil je predvsem ljubitelj modrosti in slovenskega jezika.
Častni občan FRANC GOLC – Bil je eden od pobudnikov ustanovitve Krajevne skupnosti Horjul leta 1963, ki je takrat obsegala celo večji teritorij od današnje občine Horjul. V tistem času je kar 15 let opravljal funkcijo predsednika krajevne skupnosti, poleg tega pa je vrsto let opravljal še številne naloge, ki so prispevale k graditvi osnovnih dobrin v krajih. Po njegovi zaslugi se je takrat zgradila infrastruktura, ki jo sodobni človek v modernem času nujno potrebuje. Znal je okrog sebe zbrati skupino enakomislečih ter motivirati ljudi, da so v napredek vlagali tudi svoja lastna sredstva in prostovoljno delo.
