Dogodivščina v Kekčevi deželi

Obisk dežele pravljičnega junaka je ena največjih dogodivščin, kar jih otroci lahko doživijo. Kekčeva dežela je upravičila svoje ime.

V sredo, 27. maja, smo se pred vrtcem vkrcali na avtobusa, ki sta otroke iz skupin Metulji, Čebele in Murni skupaj s spremljevalci odpeljala na Gorenjsko. Vznemirjenje v avtobusu je naraščalo do Kranjske gore, kjer nas je čakal Bedanc bus. Razdelili smo se v dve skupini, ena skupina se je vkrcala na Bedanc bus, druga pa je pod vodstvom Bogdana Seligerja šla na sprehod do jezera Jasna. Po ogledu Kekčeve dežele sta se skupini zamenjali.

Bedanc bus nas je odpeljal proti Vršiču in kmalu zavil na skrivno pot v Kekčevo deželo. Strma in zavita pot se je končala v gozdu. Vodička nas je peljala do Bedančeve koče, kjer smo rešili ujeto Mojco, a nas je skoraj ujel Bedanec in če naši otroci ne bi bili tako pogumni in iznajdljivi, se naš obisk morda ne bi končal srečno. Mogoče bi še zdaj gor pod Špikom Bedancu grizli nohte na nogah in kuhali svinjsko juho. Brincljeva koča nas je presenetila s toboganom, srečali smo Kekca in si ogledali njegovo hišo. Kekec nas je pospremil še do Pehtine hiše, kjer smo se odžejali in posladkali. Tudi Pehta ima v hiši tobogan. Vseh skrivnosti obiska pravljične dežele vam ne moremo izdati, povemo lahko le še to, da smo se imeli odlično. Da ne bi šli domov lačni, smo v Kranjski gori šli na kosilo, po kosilu pa na avtobus in proti Horjulu.