V preteklih dneh smo v slovenskih medijih večkrat prebrali ali slišali novico o zmanjševanju slovenskih občin. Zgolj z namenom varčevanja bi današnjih 212 občin zmanjšali na 120, in to glede na število prebivalcev, ki mora po mnenju ministra za notranje zadeve dr. Gregorja Viranta presegati 5000 prebivalcev. Glede na kriterij, ki ga na ministrstvu obravnavajo kot absolutnega, bi do naslednje jeseni ukinili tudi Občino Horjul. Župan Občine Horjul Janko Jazbec se s tem kriterijem niti najmanj ne strinja. Sam pravi: »Strinjam se, da bi lahko do zmanjšanja števila občin prišlo, vendar naj se najprej ukine takšne, ki se same niso sposobne financirati«, in dodaja: »Kako bi to izgledalo v gospodarstvu, če bi politika predlagala, da je potrebno ukiniti vsa podjetja, ki imajo manj kot 10 zaposlenih. Dejstvo je, da so lahko zelo uspešna tudi manjša podjetja in enako je z občinami.«

Predlog, ki ga je podal notranji minister, je bil s strani koalicijskih strank pozitivno sprejet, večji del opozicije pa predlogu močno nasprotuje. Splošna javnost je razdeljena. Res da se minister rad opira na rezultate javnih anket, ki so pokazale, da je večina državljank in državljanov mnenja, da je v Sloveniji preveč občin. Toda pri tem pozabi povedati, da večina teh anketirancev živi v večjih mestih, ki pa jim niti malo ni mar za manjše, pa naj si bo občine ali občane, manjše po standardu. A prav standard, infrastruktura, izobraževalni in zdravstveni sistem in podobno je tisto, kar so prav manjše občine približale bolj odročnim krajem in njihovim prebivalcem. Dejstvo je, da je tudi občina Horjul v 15. letih svojega obstoja naredila več kot v vseh letih odkar kraj Horjul obstaja. »Občina je v tem času iz popolnoma iz slabše razvitega slabše razvitega kraja postala ena najbolj razvitih občin v Sloveniji«, zatrjuje župan. Njegovo izjavo pa je z naštevanjem izvedenih projektov podkrepila Joži Žitko Pirc, zaposlena v občinski upravi. »V letih samostojnosti so se uredile praktično vse ceste na območju občine, zgradil se je nov dom za ostarele, vrtec, nova športna dvorana in športni park, izvedeno je bilo kanalizacijsko omrežje na Vrzdencu in v Podolnici, ki je tik pred zagonom, prenovila se je šola, zgradili sta se mrliški vežici v Horjulu in na Urhu, uredila se je oskrbo s pitno vodo, in to z izgradnjo dveh novih vrtin, uredili so se novi prostori za občinsko upravo, preuredil se je občinski trg, prenovila javna razsvetljava z energetsko varčnejšimi svetilkami in še bi lahko naštevala«, je povedala zaposlena. Dejstvo torej je, da ima občina na svojem območju ne le tisto kar mora za delovanje in obstoj imeti, pač pa še marsikaj, česar druge, tudi večje, občine nimajo. »Vsa sredstva, ki jih dobimo kot samostojna občina so racionalno porabljena in usmerjena v dejanske potrebe našega območja. Pri tem pa moram poudariti tudi velik pomen solidarnosti, ki vlada v naši občini. To je velika prednost manjše občine, saj ljudje pogosto delajo zastonj, za dobrobit vseh občanov, za dobrobit našega kraja«, je poudaril župan.

S to izjavo bi župan lahko podučil marsikoga in marsikomu, grdo rečeno, zaprl usta. Tudi ministru Virantu, ki pravi, da je reorganizacija lokalne samouprave nujno potrebna, saj naj bi na dolgi rok prinesla stomilijonske učinke. Z direktnimi prihranki, kot so plače občinskih funkcionarjev in občinske uprave ter sejnine svetnikov, pa bi po ministrovih izračunih v državni blagajni ostalo okoli 10 milijonov evrov. No od stroškov, ki jih horjulska občina nameni za takšne potrebe bi v državnem proračunu ostalo bore malo. Župan je namreč izredno varčen tudi pri sebi in svojih uslužbencih. Dovolj zgovorni so že sami podatki: Občina Horjul je v letu 2012 imela realiziranih 2,339.820 EUR prihodkov in 2,029.897 EUR odhodkov. Od tega je bilo za plače občinske uprave porabljenih 134.454 EUR oz. 6,62% vseh odhodkov; za sejnine svetnikov in nadzornega odbora je bilo porabljenih 4.229 EUR; za delovanje občinske uprave (pisarniški material, stroški poslovnih prostorov, telefona, elektrike, čiščenja, varovanja itd.) pa je bilo porabljeno 20.944 EUR. Večina sredstev je občina, kot vsako leto, namenila za investicije (35,89 %) in za financiranje šole ter vrtca  (38%), precejšen odstotek tudi za vzdrževanje in gradnjo cest in javne razsvetljave (12,98%), ostalo pa za vzdrževanje in gradnjo kanalizacije in odlagališč za smeti, za oskrbo s pitno vodo ter za financiranje delovanja društev. V zadnjem letu pa so prihodki v občinski proračun še nekoliko višji, saj ta poleg denarja iz državnega proračuna, ki ji pripada glede na število prebivalcev, prejme še okoli 30.000 EUR sredstev iz naslova sončnih elektrarn, ki so postavljene na različnih občinskih objektih. »Občina ne zapravlja nikjer, vsa sredstva so racionalno porabljena, tudi razpisov se lotevamo premišljeno, in to tako, da nikoli ne zahtevamo visokih kriterijev. S tem pa omogočimo manjšim ponudnikom oziroma podjetjem, ki so pogosto kar lokalci, da se na razpis lahko prijavijo. Izkazalo se je, da delajo veliko bolj kvalitetno in ceneje, kar je za nas najpomembnejše«, je še enega od ukrepov navedel župan Jazbec.

Glede na zgornje navedbe lahko trdimo, da Občina Horjul še zdaleč ne sodi med tiste manjše občine, ki po mnenju ministra Viranta le trošijo, razvojnega denarja pa ne znajo učinkovito porabljati. Prav tako se v Horjulu lahko pohvalijo z nekaterimi projekti, ki so bili izvedeni s pomočjo evropskih sredstev, in sicer je to ureditev občinskega trga in celotna energetska sanacija šole. Na projekte financirane s strani Evropske unije bi bilo potrebno opozoriti tudi vladne predstavnike, ki všečno predlagajo zmanjšanje stroškov na račun ukinjanja občin. V kolikor bi do združevanja občin prišlo, bi vsi projekti, ki so še v teku, in teh ni malo, potonili v vodo, saj denarja zaradi reorganizacije lokalne samouprave ne bi bilo. Za kolikšno milijonsko škodo bi v tem primeru šlo, lahko le ugibamo. Če pa tej škodi prištejemo še stroške reorganizacije in stroške referenduma, ki bi v primeru podpore poslancev, po vsej verjetnosti moral biti izveden, smo kaj hitro celo pod magičnim zneskom, ki ga, kot privarčevani denar, minister obeša na velik zvon.

Občina Horjul je upravičila svoj obstoj. V dobrih petnajstih letih je doživela izredni napredek, ki ga bo lahko nadaljevala samo z ohranitvijo samostojnosti. O tem je prepričan njen župan Janko Jazbec. Tako pa bi po njegovem mnenju, v primeru referenduma, menila tudi večina občanov in če je tako, se Občini Horjul za svoj obstoj ni bati.

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv