Gospod Stanislav Bele, vodja skupne uprave in inšpektor za ceste, kako bi na kratko opisali medobčinski inšpektorat in vaše delo?

Skupna uprava medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Vrhnika, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Gorenja vas - Poljane, Žiri, Borovnica, Log - Dragomer in Horjul, ki ji krajše rečemo SU MIRED, izvaja nadzor tudi v Občini Horjul, ki ima za to v veljavi odloke, s katerimi ureja pogoje glede določanja odmikov, urejenosti živih meja, preglednosti priključkov, prometne signalizacije, izvajanja rednih vzdrževalnih del na javnih cestah, dopustnih posegov izvajalca v zasebne površine in podobnega skladno z drugimi predpisi, ki jih sprejme država. Poleg poseganja v ceste so naša naloga tudi komunalni odpadki in skrb za ločevanje le teh, nadzorujemo pa tako uporabnike kot izvajalca te javne službe. Občinska inšpekcija ima zelo široko področje delovanja, torej je ta nadzor vezan tako na sprejete odloke lokalne skupnosti kot na posamezne predpise države. Smo pa večinoma najbolj znani po nadzoru hitrosti, ki ga izvaja naše medobčinsko redarstvo, vendar tudi to ni njegova edina naloga v cestnem prometu.

Na katerem delovnem področju pa imate v naši občini največ dela? Prestavljam si tudi, da si nihče ne želi, da bi ga obiskali? Ali pač?

Vesel sem, da lahko rečem, da v vaši občini nismo prav pogosto, to pa ne pomeni, da mi ne delamo, ampak kaže na to, da so ljudje ozaveščeni in želijo imeti zadeve urejene. Je pa res, da ima vsaka zgodba dve plati in tukaj je naša naloga, da to ugotovimo. Mi ne želimo preganjati posameznikov, temveč predvsem zaščititi tistega, v katerega pravico se posega. Kadar nas kdo pokliče, je naša dolžnost, da se odzovemo na klic. Kadar gre za ščitenje javnega interesa, je naša odgovornost toliko večja. Lahko rečem, da so naše intervencije najbolj pogoste v primeru posegov v javne ceste in njihovo vplivno območje. Zakon o cestah (ZCes) je tisti, ki določa prepovedi poseganja v območja javnih cest in varovalnih pasovov; govorimo o primerih, kot so npr. prekopi cest, nanos blata na cestišče, oviranje odtekanja vode, postavitev ograj in stebričkov, odlaganje materiala in podobno. Za vse te prekrške so določene tudi globe, ki niso zanemarjive. Prav tako ima izvajalec rednega vzdrževanja cest v občini neposredno pooblastilo, da brez odlašanja s ceste odstrani vsako oviro ali druge posledice prepovedanih ravnanj, ki bi škodovale cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej. Povzročitelj takega oviranja pa nosi vse posledice.

Hočete reči, da morajo biti lastniki zemljišč ob javnih cestah bolj pazljivi, kam sadijo žive meje, postavljajo oporne zidove in podobno?

Lastnik zemljišča, ki ob javni cesti sadi rastlinje, drevje, živo mejo ali druge visoke nasade ali poljščine, mora skrbeti, da s tem ne zmanjšuje preglednostnega trikotnika ali preglednostne berme, razen če je omejitev sajenja določena v soglasju upravljavca – potem ne sme saditi visokih nasadov in poljščin na tem območju. Izvajalec rednega vzdrževanja cest na to pomanjkljivost lastnika opozori in v primeru, da lastnik tega ne upošteva, zadevo v nadaljevanju ureja pristojna inšpekcija. Prav tako mora lastnik nepremičnine ob javni cesti dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo javne ceste, zlasti ukrepe, ki urejajo dostop do cestnih objektov, gradnjo naprav za odvodnjavanje cestišča, postavitev prometne signalizacije, odlaganje snega, in druge posege, ki jih določa zakon.

To že v izhodišču določa država, kakšne pristojnosti pa ima tu občina?

Občina Horjul ima sprejet izvedbeni Odlok o občinskih cestah in Odlok o kategorizaciji občinskih cest, ki sta objavljena na občinski spletni strani. Kategorizacija določa javne ceste, kjer ima občina pristojnost urejanja in nadzora. Izjema so nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet in je ta dovoljen le na način in pod pogoji, ki jih določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh površin. Ne glede na to pa nadzor izvaja pristojna občinska inšpekcija za ceste.

Ali na »občinskih cestah« veljajo enaka pravila kot na državnih? Ali občina lahko odloča, ali nam lahko da kakšen »odpustek«?

Načeloma je enako. Posegi v ceste in odmiki niso nekaj samoumevnega, za vsak poseg ali odmik mora upravljavec cest, to je Občina Horjul, izdati ustrezno dovoljenje oziroma soglasje, s katerim ali nekaj dovoli pod določenimi pogoji ali pa to s konkretnim aktom izrecno prepove. ZCes v 97. členu določa varovalne pasove javnih cest in izrecno navaja, da gre za pas, v katerem je raba prostora omejena. Širine varovalnih pasov so odvisne od kategorizacije občinskih cest in jih navzgor omejuje zakon, občinski odlok lahko to širino le zmanjša. Znotraj te širine varovalnih pasov pa je torej stvarna pristojnost upravljavca, da vlagatelju izda akt o dopustnosti posega. Pri tem seveda upravljavec upošteva tudi druge prostorske akte občine in predpise, s katerimi je določeno, ali so taki objekti dovoljeni. S tem upravljavec na nek način zagotovi pravno varstvo vlagatelju, ta pa mora sam poskrbeti, da je njegov poseg predhodno skladen z zakonodajo od vloge do začetka gradnje.

Iz povedanega lahko zaključim, da je veliko bolje, da preden vi obiščete tistega, ki želi ali celo že posega v te dele zemljišč, on sam najprej obišče občino, kajne?

Prav imate. Kot imam izkušnje z občinsko upravo in županom, tam prisluhnejo stranki in vsako vlogo obravnavajo individualno z vidika, kaj lahko morebitno soglasje za zmanjšanje odmika pomeni za prihodnje. Verjamem pa, da tisti, ki želijo imeti stvari urejene, pogosto dobijo občutek, da imajo zaradi tega kopico dela, medtem ko je sosed postavil npr. oporni zid kar brez soglasja. Mnogo je zatečenega stanja, vendar tega ne smemo sprejeti, kot da je normalno. In nenazadnje, ko pride inšpekcija, je v končni fazi lahko ukrep tudi odstranitev postavljenega. Ali ni škoda denarja in dela, ki ga nekdo vloži v nelegalen objekt? Enako velja za gradnjo in rekonstrukcijo stavb. Tukaj se srečamo z Zakonom o graditvi objektov, ki določa pogoje za začetek gradnje, rekonstrukcijo in odstranitev objekta. To se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. So sicer izjeme, ki so natančno določene v predpisih. V nobenem primeru pa se objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom, to ta zakon izrecno navaja za gradnjo enostavnih objektov, kjer se lahko gradnja začne brez gradbenega dovoljenja. Predlog novele Zakona o graditvi prenaša na občine vrsto nalog, posledično pa tudi na občinske inšpektorje.

Ker nama je prostor odmerjen, vas prosim še za zaključno misel.

Dobri medsosedski odnosi imajo temelj v reku: »Kar ne želiš, da bi sosed naredil tebi, tudi ti ne naredi sosedu.« Tako bo življenje v tej lepi horjulski dolini in okoliških vaseh še lepše. Če ima kdorkoli kakršnokoli vprašanje, smo vam s sodelavci na voljo. Na spletni strani SU MIRED najdete naše podatke in informacije o našem delu. Sicer pa je na spletni strani občine Horjul natančneje opisano vse to, česar sva se v tem pogovoru bolj kot ne dotaknila midva. Hvala za pogovor.