Celovečerni nastop so tudi tokrat posvetili določeni temi. Ker je skupina letošnje leto začela v zelo okrnjeni ženski zasedbi, se je znašla in v ospredje postavila fante, ki so ta večer prepevali, vasovali, se prepirali in se celo stepli. Publiko v polni dvorani je namreč predstava v več dejanjih popeljala skozi življenje običajnega fanta in moža, ki ga je obarvala s humorjem. Občinstvo si je ogledalo, kako iz majhnega kričača v zibelki zraste malček, ki hitro preraste prve hlače in uganja norčije; kot bi mignil, oprta šolsko torbo in se poda v šolo, čemur sledijo popackani zvezki, polomljeni svinčniki in domače naloge, ki se nočejo narediti same. Šola gre počasi h koncu in fantič zraste v fanta, ki si z obilico poguma, pokončnosti in trme utira svojo pot v življenje. Zrastejo mu brki in brada, številne odločitve, ki se izkažejo za napačne, pa ga utrjujejo. Prihajajo tudi neuslišane ljubezni, za katerimi le pride tista prava, s katero si poskuša urediti skupno življenje. Mlada zaljubljenca se prebijata skozi nerodne začetke in postaneta izkušen par, ki ne potrebuje več veliko besed, da bi vedel za misli drugega. Na obrazu se jima začenjajo nabirati gube in skozi življenje, včasih tudi polno težav in konec koncev sitne rutine, se prebijata z veliko mero humorja in potrpežljivosti ter v zaupanju, da se imata rada in pripadata eden drugemu.
Resne tematike pa so razgibali in popestrili mladi gosti, skupina Čebel iz horjulskega vrtca, ki pod vodstvom Barbare Čepon vse leto spoznavajo ljudske plese, pesmi, izštevanke in igre. Tokrat so se predstavili s pesmima Jaz pa grem na zeleno trav'co in Na planincah, s plesoma Ob bistrem potočku je mlin in Potujemo v Rakitn'co ter deklamacijo Peter veter. Nastopila je tudi otroška folklorna skupina Navihanci, skupina horjulskih osnovnošolcev, ki se srečuje enkrat na teden pri izbirnem predmetu, kjer spoznavajo ljudske plese, pesmi in igre in tako ohranjajo kulturno zapuščino. Za ohranjanje lepe slovenske pesmi pa skrbi tudi skupina pevk iz Horjula, ki so večer polepšale s prekmursko narodno pesmijo Ne ouri, ne sejaj v priredbi Radovana Gobca in pesmijo Gustava Ipavca Kje so tiste stezice.
Zaključek kulturnega večera je bil po tradiciji namenjen zahvali vsem nastopajočim ter podelitvi priznanj najbolj zvestim članom društva, ki se s folkloro ukvarjajo že okroglo število let; ta je v imenu Javnega sklada kulturnih društev za območje Ljubljana - okolica podelil predsednik Prosvetnega društva Horjul, Jaka Gabrovšek. Sledila sta le še skupinska fotografija in prijetno večerno druženje.
Nadja Prosen Verbič, foto: NPV
