Če bi vas prosili, da izberete en dosežek, ki ste ga v preteklem obdobju uspeli izvesti, na katerega ste najbolj ponosni?
Glede na to da so ravno v teh dneh začeli postavljati zabojnike, v naslednjih tednih pa bodo začeli z gradnjo, bom rekel, da je to čistilna naprava v Horjulu. Gre za projekt, ki se bo po dveh letih muk vendarle začel in bo zaključen predvidoma v letu 2018. To je bil eden tistih projektov, za katerega je bilo rečeno, da je vse pripravljeno, pa je bila podpisana le pogodba za izdelavo projektov, za vso preostalo dokumentacijo sem moral poskrbeti sam, s svojimi sodelavci. Takoj ob nastopu sem sklical vse deležnike in jih skoraj dnevno kontaktiral. Tako je razmeroma hitro steklo – pridobili smo geodetske posnetke, uskladili z direkcijo za vode in ministrstvi, vložili dokumentacijo na upravno enoto, pridobili gradbeno dovoljenje, ves čas pa se dogovarjali tudi s predstavniki Javnega podjetja Vodovod-kanalizacija in Javnega holdinga Ljubljana, ki sta postopek v celoti vodila in prevzela tudi financiranje gradnje. Za dobro sodelovanje se najlepše zahvaljujem direktorici Javnega holdinga Ljubljana, ge. Zdenki Grozde.  V prvem krogu je bilo izbrano podjetje Hidrotehnik, vendar je bila vložena pritožba podjetja Gorenjska gradbena družba, kar je posledično pomenilo tudi podaljšanje postopka. V drugem krogu razpisa pa je znova najugodnejšo ponudbo oddalo podjetje Hidrotehnik, ki je bil tudi izbrano. Po drugem krogu pogajanj je bil med devetimi ponudniki za izvajalca del izbran Hidrotehnik, ki je z investitorjem podpisal pogodbo, vredno nekaj več kot milijon 800 tisoč evrov brez DDV.

Za vami je tudi polovica mandata. Ko ste sedli na županski stol, je bila miza s projekti za razvoj občine skoraj prazna, to se je opazno spremenilo. Katere so tiste naložbe, ki ostajajo za zdaj še na papirju, njihov čas izvedbe pa se le približuje?
Res je, projektov je danes na mizi veliko. Eden prioritetnih je kanalizacija v Zaklancu. Zanjo je že pridobljeno gradbeno dovoljenje in usklajeni so tudi dogovori z VO-KA, ki bo preko Javnega holdinga Ljubljana peljala razpis za izbiro izvajalca del. Vzporedno z javno kanalizacijo se bodo urejali še vodovod, javno razsvetljavo, pločnike, kanale za meteorne vode, elektroomrežje. Istočasno pa bomo še povezali vodovod Zaklanec z vodovodom Horjulom in tako preprečili možnost izpada vode v Horjulu. Tu se nahajajo izredno pomembni objekti, kot so šola, vrtec, dom za ostarele in drugi, zato je prav, da poskrbimo, da se napajanje zagotovi iz dveh virov. V nadaljevanju leta načrtujemo še preplastiti Staro cesto in ob njej urediti vodotok Stojanšk, za kar trenutno urejamo zadnjo dokumentacijo. Prav v urejanje vodotokov in reševanje poplavno ogroženih območij v občini je bilo v zadnjem obdobju vloženih veliko naporov in sredstev. Posledično pa je bilo pripravljenih kar nekaj projektov, ki se bodo začeli izvajati še letos. Izdelujejo se tudi projekti za širjenje ceste nad domom upokojencev, izgradnjo pločnika in celostno ureditev spodnjega dela pokopališča, v smislu da se prestavi zabojnike na novo lokacijo in na novo poskrbi za ustrezno zasaditev. Eden večjih projektov je tudi izgradnja kanalizacije v Žažarju. Za ta projekt imamo že izdelane idejne zasnove. Načrtujemo, da nam letos uspe pridobiti gradbeno dovoljenje, tako da bi z izvedbenimi deli lahko začeli v naslednjem letu. Za vas Žažar se načrtuje še preureditev stare šole, in to v dom krajanov, za katerega se trenutno oblikujejo idejne zasnove. Ne smemo pozabiti na varnost v prometu, zato smo konec lanskega leta kupili tudi dve tabli za merjenje hitrosti, in sicer za Lesno Brdo in Ljubgojno, načrtuje se preplastitev še nekaterih cest na Lesnem Brdu, Vrzdencu in v Horjulu, prav tako pa postavitev javne razsvetljave na posameznih lokacijah v občini, ki so bile izbrane na pobudo vaških odborov. Za Lesno Brdo se zbirajo predlogi za ureditev pokopališča, za kar so bili narejeni geodetski posnetki, na podlagi teh se bodo pripravili idejni načrti, kakšna pa bo končna odločitev, težko govorim, saj sta tu poleg nas soudeleženi še Krajevna skupnost Drenov Grič in župnija Vrhnika.

V sklepni fazi je tudi priprava novega občinskega prostorskega načrta (OPN), ki je temelj za spremembe in nadaljnji razvoj občine. V mislih imam predvsem poslovilno vežico na Vrzdencu in večnamensko dvorano v Žažarju ter posamezne občane.
Dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev OPN, ki je bil januarja poslan v drugo obravnavo vsem sedemnajstim soglasodajalcem, je že drugič dobil zeleno luč štirih ministrstev, čaka se še na preostala mnenja, med njimi na kmetijsko ministrstvo in ministrstvo za okolje in prostor. Dogovorjene imam že sestanke s predstavniki omenjenih ministrstev in računam, da bomo dobili vsa potrebna pozitivna mnenja za potrditev prostorskega načrta. Dejstvo je, da smo upoštevali nasvete soglasodajalcev in naredili kar nekaj zamenjav, ne le iz nezazidljivih v zazidljive parcele, pač pa tudi iz zazidljivih v nezazidljiva območja, seveda vse ob dogovoru in s soglasjem lastnikov zemljišč. Ko bo enkrat predlog potrjen z njihove strani, pa sledi le še potrditev članov občinskega sveta, kjer pa ne vidim nikakršnih težav. In takoj, ko bo na mizi potrjeni OPN, bomo šli lahko v odkup zemljišča za izgradnjo poslovilne vežice na Vrzdencu. Projekti so namreč v izdelavi in če bo vse, kot mora biti, bomo še v letošnjem letu izbrali izvajalca ter začeli z deli. Z novim OPN je povezana tudi gradnja doma krajanov v Žažarju. Tu je sreča ta, da je grajeno na občinski zemlji in zato bomo po uradni ureditvi dokumentacije lahko hitro začeli z deli. Za samo financiranje pa bomo poskušali pridobiti tudi sredstva iz drugih virov.

Omenjeni projekt – preureditev stare šole v večnamensko dvorano naj bi financirali z evropskimi sredstvi. Načrtujete v občini še kakšne naložbe oziroma druge programe, krite iz drugih virov?
Prav tako skupaj z lastnikom zemljišča, PGD Vrzdenec, pripravljamo projekt in vse zahtevano za prijavo ureditve igrišča in okolice pri gasilskem domu na Vrzdencu. Za to naj bi se pridobila sredstva preko LAS, kot tudi za ureditev in postavitev nove kuhinje v osnovni šoli in izgradnjo medobčinske povezovalne kolesarske steze, kjer bomo skupaj stopili s sosednjima občinama Log - Dragomer in Dobrova - Polhov Gradec. Občina povsod pomaga lastnikom, najverjetneje pa bo morala primakniti tudi v teh primerih del sredstev, saj so vsi ti programi peljani tako, da Evropa prispeva le del denarja, za preostanek mora poskrbeti naročnik oziroma lastnik sam. Zato v Žažarju rešitev, ki bi bila ustrezna za pridobitev nepovratnih sredstev iz Eko sklada. Naj omenim tu še načrtovano preplastitev in razširitev ceste iz Horjula proti Vrhniki, ki bo na podlagi pogajanj financirana s strani Direkcije RS za ceste, in izgradnjo mostu po projektih poplavne ureditve pri obstoječi čistilni napravi Horjul, za kar pa potekajo pogajanja, da bi tudi te stroške krila Direkcija RS za ceste. Pridobljeni so tudi projektni pogoji za umestitev pločnika od Ljubgojne do Vrzdenca, nadaljujemo pa že s pridobivanjem projekta za izvedbo.

Skoraj vsako leto se v občini srečujete s poplavami. V preteklem obdobju je bilo kar nekaj dela in sredstev že vloženih v reševanje tovrstne problematike. Omenili ste že, da se bo reševanje poplavne varnosti v občini v prihodnje še nadaljevalo.
Tako je. Kot je bilo na javni razpravi v decembru že predstavljeno in tudi v časopisu že zapisano, so projekti za rešitev hudournika na Vrzdencu s strani podjetja Urbikom že pripravljeni. Potrjeni so tudi od pristojnih na Direkciji RS za vode. V prihodnjih tednih bo za ta del objavljen razpis za izvedbo del v vrednosti okrog 100.000 evrov brez DDV. Podjetje Hidrotehnik je prav tako izdelalo projekte za rešitev poplavne varnosti na območju Horjula, in sicer v štirih sklopih – ureditev struge Ligojščice pri podjetju Huliot in mostu preko državne ceste, ureditev struge pri Stojanšk, ureditev poplavnega območja v srednjem delu Ligojščice na Vovčnah in nazadnje v Ljubgojni. Tu se bodo ena dela izvajala že v sklopu drugih, prej naštetih projektov. Naročen je še projekt ureditve struge oziroma grabna do mostu na Lesnem Brdu, ki danes niti ni več podoben grabnu, saj je zaraščen in poln naplavljene umazanije. Moram pa na tem mestu pohvaliti vse lastnike na tem območju, ki so se po javni razpravi zelo hitro zavzeli in kar nekaj tudi sami posekali. Sicer pa sem se pogovarjal z nadzornikom Igorjem Lampičem, ki se je strinjal, da je pri celostni ureditvi in čiščenju tega vodotoka treba upoštevati kar nekaj dejavnikov (soglasje lastnikov zemljišč, soglasje Direkcije RS za vode, soglasje ribiške zveze, trasa plinovoda …). 

Za vami je tudi zahtevno delo z načrtovanjem občinskega proračuna, ki trenutno obsega okrog 5,8 milijona evrov. Ta pa, glede na vse napovedane naložbe in načrte, ob koncu leta najverjetneje ne bo več tako obetaven. Kakšna je vaša strategija?
Dejstvo je, da se vsako leto okrog 75 % tekočih sredstev namenja za namensko porabo, kot je za nemoteno delovanje vrtca v celoti, delo šole in druge socialne transferje. Sredstev na večini postavk nismo zmanjševali, z izjemo v delih, kjer so bila prvotno mišljena vlaganja in se je izkazalo drugače, tu mislim predvsem na prosvetni dom. Drugače pa se največ sredstev namenja infrastrukturnim projektom, za katere je dokumentacija v večini pripravljena oziroma v zadnji fazi. Zato res upam, da bo proračun ob koncu leta realiziran v čim večji meri in bodo vsaj zastavljeni projekti v začetni fazi izgradnje, saj v postopku od ideje do realizacije velikokrat naletimo tudi na ovire, ki jih ni enostavno preskočiti (javni razpisi, pridobitev zemljišč, soglasij itd.).

Omenili ste prosvetni dom. Dejstvo je, da je bila kultura v Horjulu nekdaj izredno živa. Še danes je, vendar nas je lahko upravičeno strah, kaj bo z njo v prihodnje, saj je njena streha nad glavo slaba.
Že dve leti intenzivno iščemo rešitev, da kulturnikom, pevskemu zboru, mažoretam, folklorni in gledališki skupini zagotovimo normalne pogoje za delovanje. Občina ima z župnijo Horjul sklenjeno pogodbo za 20-letno uporabo prosvetnega doma. Občina naj bi v zameno za uporabo v objekt letno v povprečju vložila 10.000 evrov.  V preteklih letih je bilo v obnovo vloženih 90.000 evrov. Ker smatramo, da je objekt po toliko letih potreben temeljite prenove, te pa s tako intenzivnostjo vlaganj ni mogoče izpeljati, se z lastnikom dogovarjamo o možnostih temeljite prenove. Občina bo vsekakor izpolnila svoj del obveznosti po sklenjenem dogovoru in manjkajoča sredstva, ki se v zadnjih letih niso vložila, nadomestila, za ostale posege, ki bodo zahtevali večji vložek, pa trenutno še potekajo dogovori. Zadnji sestanki med župnijo in občino za sklenitev dogovora so nakazovali zeleno luč.

S podjetji, ki so v občini tudi zaradi zaposlovanja izrednega pomena, ste v dobrih odnosih. Pravite, da jim stopite nasproti, če le je to mogoče. Kako to poteka v praksi?
Dobro sodelovanje s podjetjema Metrel in  Metrel Mehanika je dober primer prakse. Trenutno potekajo pogovori, da bi se pri gradnji nove čistilne naprave v Horjulu podaljšala dovozna cesta od omenjene čistilne naprave in bi tako bili omogočeni pogoji za izgradnjo mostu, ki bo Metrel Mehaniki omogočil nov, ustreznejši dovoz do proizvodnih objektov z Vrhniške ceste. Podjetje Cestal že pripravlja projekte za omenjen most in ureditev dovoza. Dobro sodelovanje s podjetjem Huliot pa je pri legalizaciji proizvodnih objektov, urejamo poplavne projekte za Ljubgojščico, da jim omogočimo nadaljnjo širitev proizvodnih prostorov. V industrijski coni za športnim parkom se dogovarjamo o postavitvi kurilnice na biomaso in potem umestitev daljinskega ogrevanja. V to bi bili vključili tudi sosednje proizvodne prostore, med njimi dvorano za hokej in gostinski objekt.   

Že v predvolilnem programu ste navedli, da boste vaškim skupnostim vrnili vlogo, se povezovali z njimi in društvi. Kakšen doprinos je to za vas, zakaj takšna praksa?
Kot sem obljubil, se tega tudi držim. Prisoten sem na skoraj vseh gasilskih in drugih občnih zborih društev,  na sestankih vaških odborov, ob večjih projektih predlagam javno obravnavo, da si povemo, kaj bi kdo želel in kje lahko komu stopi občina nasproti. Vedno sem pripravljen poslušati in se dogovarjati, saj se tako najdejo rešitve, optimalne za vse. Tudi ob pripravi občinskih proračunov sodelujejo vsi vaški odbori in svetniki in njihovi načrti so tudi upoštevani. Pred pripravo proračuna za naslednje leto se pozove vaške odbore, da dajo svoje plane za naslednje leto. Pregledajo se uresničeni projekti, po prioriteti se umestijo nove pobude za naslednje obdobje.  S tako prakso, ki je zelo učinkovita, bom še nadaljeval. 

Kakšni pa so še načrti?
Verjamem, da bo večina projektov, ki so v končni fazi pred izvedbo, zaključena še v tem letu oziroma čimkrajšem možnem času. Naj jih še enkrat na kratko omenim: čistilna naprava Horjul, kanalizacija Zaklanec in Stara cesta v Horjulu, ureditev vodotoka na Vrzdencu, ureditev prepustov na vodotoku Stojanšk, preplastitev Stare ceste, obnova državne ceste od Horjula do občinske meje proti Vrhniki, izgradnja poslovilne vežice in igrišča pri gasilskem domu na Vrzdencu. V zaključi fazi je še nekaj projektov, ki bodo pripravljeni še letos in v dobri veri izvedeni v prihodnjem letu v dobro vseh občank in občanov.

Nadja Prosen Verbič