Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sreda, 07.12.2016

pretežno jasno
Danes bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo šibka burja. Tudi drugod bo precej jasno, ponekod pa se bo predvsem dopoldne zadrževala nizka oblačnost, po nekaterih nižinah pa megla, ki se bo lahko v Prekmurju zadržala večino dneva. Najvišje dnevne temperature bodo v krajih z dolgotrajno meglo malo pod 0, drugod od 1 do 5, na Primorskem do 12 stopinj C.
-2°C | 3°C
četrtek, 08.12.2016
-4°C | 8°C
petek, 09.12.2016
-2°C | 8°C
sobota, 10.12.2016
-3°C | 7°C
nedelja, 11.12.2016
-2°C | 8°C
Opozorila
Sreda, 7.12.2016 ob 6h
Dodatnega opozorila ni.
-2°C
3°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Intervju

...


INTERVJU

| |
26.03.2015      12:32
A A

»Poslanstvo zavoda je omogočiti starostniku, da čim dlje ostane v domačem okolju«


Martin Kopatin je direktor Zavoda Pristan že vse od njegove ustanovitve leta 2002, ko je v Sloveniji začel orati ledino na področju storitev pomoči na domu. Vizija in ideja je bila dobra, temelji so bili trdni, in leta 2004 je Zavod Pristan pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kot drugi tovrstni zavodi, pridobil dovoljenje za delo. Še v istem letu je uspešno kandidiral na prvem razpisu za koncesijo v Občini Vipava, tej pa so sledile še druge. Tako danes storitev pomoč družini na domu opravlja v devetih občinah, kot deseta pa se mu je pridružila Občina Horjul. Zavod vodi tudi Center starejših Vipava in je oskrbnik oskrbovanih stanovanj v Ljubljani. Tako se po enajstih letih delovanja lahko pohvali s hitrim širjenjem ter z zavidljivimi uspehi, ki jih direktor pripisuje vsem 115 zaposlenim.


Direktor Zavoda Pristan Martin Kopatin
Direktor Zavoda Pristan Martin Kopatin
Deli:

Ste izjemno uspešen izvajalec socialne oskrbe na domu v Sloveniji, o čemer pričajo zgovorni podatki o širjenju tako na ravni dejavnosti kot po številu zaposlenih. Čemu pripisujete uspehe?

Naši uspehi so prav gotovo odraz kakovostnega dela, kar je tudi dokazano, saj se je v enajstih letih število zaposlenih z 1 (takrat zaposlene oskrbovalke) povečalo na 115, delujemo v 10 občinah, imamo svoj center starejših v Vipavi in oskrbovana stanovanja v Ljubljani. Pri socialnem varstvu ne gledamo na ostanke, temveč je za nas pomembno, da pokrijemo stroške in da lahko s tem denarjem kakovostno delamo. Seveda pa poskušamo biti pri delu karseda racionalni. Stroške poskušamo optimizirati, nikakor ne na škodo uporabnika, ustvarjamo dobro organizirano mrežo, uvajamo smiselne ukrepe, ki omogočajo kakovostno delo in zadovoljstvo zaposlenih. Vsi uspehi pa so zame nagrada in dokaz, da delamo pravilno, in tako želimo nadaljevati.

 

Kakšno je po vašem mnenju poslanstvo pomoči na domu in kaj je cilj socialne oskrbe?

Namen pomoči na domu je nadomestiti odhod v domsko varstvo. Kar pomeni, da uporabniku v primeru, da ne potrebuje zdravstvene oskrbe, ki je v domu zagotovljena 24 ur na dan, z našo oskrbo lahko pomagamo ostati doma ali vsaj zamakniti odhod v domsko varstvo. Moramo se namreč zavedati, da govorimo o ljudeh, ki so večinoma vse svoje življenje preživeli v domačih krajih, ne da bi se selili, zato je zanje zelo naporno, če selitev doživijo v pozni starosti. Če lahko s svojimi storitvami pomagamo, da starejši dovolj kakovostno preživljajo starost ali pa bolezen doma, potem je to naš cilj.

 

Socialno oskrbo na domu boste po novem opravljali tudi v Občini Horjul, kjer ste pridobili koncesijo za dobo 10 let. Kako boste delo izvajali tu?

S pridobitvijo oskrbe ljubljanskih oskrbovanih stanovanj smo si v Murglah zagotovili tudi prostore in ustanovili enoto, od koder vodimo okoliške občine. Torej bomo tudi Horjul vodili od tu. To za občane ne pomeni nič slabega, ker naše socialne delavke delajo na terenu in vedno one obiskujejo ljudi, ti pa jih lahko pokličejo po telefonu. Tak je naš pristop. Naša koordinatorka oziroma vodja pomoči na domu pozna popolnoma vse naše uporabnike in tudi njihove razmere doma, kar se nam zdi zelo pomembno. Poleg treh koordinatork imamo še tri oskrbovalke, ki storitve opravljajo. V obeh primerih gre za strokovni kader. Po zakonu je priporočeno, da je oskrbovalka oseba z nacionalno poklicno kvalifikacijo socialni oskrbovalec. Ker pa ta kvalifikacija obstaja šele nekaj let, so oskrbovalke lahko tudi osebe z zdravstveno izobrazbo ali celo brez ustrezne izobrazbe. Te kandidatke napotimo na naša izobraževanja, da pridobijo vsa potrebna znanja, in določeno obdobje storitve opravljajo pod mentorstvom kvalificirane oskrbovalke. Posebej za Horjul trenutno še nimamo oskrbovalke, v začetku bodo na tem območju delale druge sodelavke. Kar pomeni, da bomo do uporabnika iz horjulske občine v začetku napotili eno od oskrbovalk iz bližnjih občin. Sčasoma, ko bo število uporabnikov primerno, pa nameravamo zaposliti novo oskrbovalko, ki bo pokrivala le Občino Horjul. Želimo si, da bi ta prihajala iz lokalnega okolja, saj to pomeni veliko prednost: pozna ljudi, pozna navade, ljudje jo lažje sprejmejo, ker jo poznajo oziroma vedo, da je domačinka. Ena izmed glavnih prednosti je tudi ta, da se zaradi bližine lahko veliko hitreje odzove na potrebe po oskrbi.

 

Omenili ste oskrbovalce, ki naj bi bili zdravstveno kvalificirani; vendar moramo biti pri nalogah socialnovarstvenih delavcev oziroma opravilih pomoči na domu vseeno zelo pozorni …

Res je. Vedeti moramo, da pomoč na domu pomeni socialnovarstveno in ne zdravstveno oskrbo. Zdravstveno oskrbo namreč izvaja patronažna služba. Mi se sicer z njimi dopolnjujemo, a se naše storitve ne prekrivajo. Če opazimo potrebo po zdravstveni oskrbi, se s patronažno službo povežemo, kar je tudi naša dolžnost.

 

Kdo vse je upravičen do pomoči na domu?

Ko se bo nekdo vprašal, ali mu pripada ta storitev, se bo znotraj odobrenega znašel, če je invalid ali je star nad 65 let in zaradi starosti ali drugih s tem povezanih pojavov ni sposoben popolnoma samostojnega življenja.

 

Kaj je tisto, kar vaši oskrbovalci uporabnikom nudijo na domu?

Opravila, ki jih lahko opravljamo, se glede na Pravilnik o standardu in normativih socialnovarstvenih storitev delijo na tri sklope. Prvi se imenuje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor spada pomoč pri oblačenju, slačenju, umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb ter vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov. Tu gre pogosto za nepokretne, ki jih naši oskrbovalci obiščejo, jim zjutraj zamenjajo plenico, jih umijejo, skopajo, prestavijo na voziček ter uredijo, čemur mi rečemo jutranja nega, in tega je pri naših uporabnikih precej. Potem je tu sklop gospodinjska pomoč, to je med drugim tudi prinašanje enega pripravljenega obroka na dan ali nabava živil in priprava enega obroka pri uporabniku doma, pomivanje posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora. Pogosto pripravimo obrok pri njih, pa naj si bo zajtrk ali kosilo, poskrbimo, da hrano zaužijejo, zatem pospravimo in osnovne bivalne prostore tudi ustrezno vzdržujemo. Ne gre pa tu za generalno čiščenje, temveč za ohranjanje stanja, kakršno je bilo ob našem prihodu. Zadnji sklop pa je ohranjanje socialnih stikov, kjer najpogosteje uporabnike po potrebi peljemo na sprehod, jih spremimo v trgovino, lekarno, na pošto, k zdravniku ali po drugih nujnih opravkih. Med socialne stike prištevamo že sam obisk našega oskrbovalca. Starostniki so marsikdaj osamljeni, nimajo svojcev ali pa ti živijo daleč stran, zato je socialni vidik našega dela izrednega pomena, saj se zgodi, da je stik z našo oskrbovalko celo edini stik uporabnika z zunanjim svetom. Pogosto pa gre pri storitvah za kombinacijo vsega, kar lahko pomeni, da zjutraj pridemo, ga umijemo, oblečemo, posedemo na voziček, z njim poklepetamo, potem pa mu čez nekaj ur prinesemo še kosilo in pospravimo. Tako smo pri nekaterih po več ur na dan, spet pri drugih pa le enkrat na teden, ko starostnika okopamo in poskrbimo za osnovno higieno, toda tedensko znotraj 20 ur, kot to narekuje pravilnik. Glede na vse smo izredno prilagodljivi in upoštevamo želje uporabnika oziroma svojca.

 

Omenili ste prinašanje obrokov, ki je tudi za podeželsko prebivalstvo zelo zanimivo in praktično. Kako poteka?

Tudi mi opažamo, da je teh storitev vse več, saj gre za možnost raznolike in uporabniku primerne hrane, če seveda ta izbere pravega dobavitelja. Samo izbiro, od kod bomo kosilo vozili, namreč prepuščamo uporabniku. Torej, če ta želi, da kosilo pripeljemo iz vrtca, šole, iz doma upokojencev ali katere od bližnjih gostiln, se mi z njimi dogovorimo in to tudi izpeljemo. To običajno pomeni, da ob dogovorjeni uri pri ponudniku prevzamemo kosilo, ga v posodicah prinesemo uporabniku, in potem je stvar dogovora, koliko z njim še sodelujemo. Običajno ga postrežemo in nato še pospravimo, včasih pa uporabniki želijo le, da kosilo prinesemo.

 

Dotakniva se še cen, so te odvisne od vrste storitev ali od drugih dejavnikov?

Cena je enaka za vse storitve, prav tako je enaka za vse uporabnike. Torej ni odvisna ne od storitve, ki jo uporabnik prejema, ne od tega, kje znotraj neke občine živi, ne od njegovega socialnega statusa ali od števila prihodov, ki jih oskrbovalec opravi. V okviru ene občine je cena za vse enaka in se obračunava kot urna postavka. Pri tem naj omenim način beleženja ur oziroma časovnih enot, ki jih oskrbovalka ob vsakem prihodu in odhodu zapiše v dnevnik pomoči; ta dnevnik dajo vedno podpisati uporabniku ali enemu izmed prisotnih svojcev, tako da imajo plačniki vedno pregled nad opravljenimi urami.

 

Na občinski seji, ki je potekala 24. marca, so svetniki na predlog občine odločili, da bo Občina Horjul storitev pomoč na domu sofinancirala v deležu 50 %, kar pomeni, da bo ura socialne oskrbe za uporabnika stala 7,81 evra. Ta subvencija je glede na preostale občine, kjer storitve še nudite, najnižja. Kako komentirate odločitev svetnikov in občine?

Dejstvo je, da mora vsaka občina glede na zakonodajo storitev subvencionirati najmanj 50-odstotno. Pri tem deležu je začela tudi Občina Horjul, ki pa naj bi ga po besedah župana prilagajali povpraševanju. Zakaj se je občina odločila za najnižji delež subvencije, težko komentiram. Res je, da preostale občine, s katerimi sodelujemo, nudijo višji delež (Ljubljana – 80 %, Kamnik – 79 %, Borovnica – 75 %, Postojna – 72 %, Log - Dragomer – 70 %, Komen – 67 %, Hrpelje - Kozina – 60 %, Vipava – 57 %), ki pa zelo vpliva na ceno urne postavke za uporabnika; ta je posledično po drugih občinah nižja.

 

Kako je poskrbljeno za socialno šibkejše? Kako postopati v primeru, da upravičenec ne bi mogel plačevati storitev?

V takšnem primeru lahko uporabnik pri pristojnem centru za socialno delo zaprosi za delno oziroma celotno oprostitev plačila storitve. Pri tem naj omenim, da so zavezanci za plačilo storitve v prvi vrsti uporabniki, za njimi pa njihovi zakonci ali otroci. Glede na pridobljene informacije tako center izda odločbo, v kateri uporabnika delno ali v celoti oprosti plačila storitve oziroma v njej odloči, kdo izmed naštetih je dolžan plačevati storitve. Če je uporabnik v celoti oproščen plačila storitev, tudi njegov del prevzame občina. Treba pa je povedati, da ima v primeru doplačevanja občina pravico, da se vknjiži na lastnino uporabnika in jo izterja ob zapuščinskem postopku.

 

O pomoči na domu v Horjulu smo v eni izmed prejšnjih številk Našega časopisa že pisali, prav tako je o novi storitvi obveščala občina. Ste že dobili informacije o tem, kakšni so prvi odzivi ob uvedbi novih socialnovarstvenih storitev, ki jih Občina Horjul ponuja skupaj z vami, torej Zavodom Pristan?

Po informacijah, ki sem jih prejel od Urške Marolt, na občini odgovorne za to področje, je nekaj klicev in poizvedb že bilo, tudi mi na zavodu smo dobili nekaj klicev in vsem potencialnim uporabnikom smo prisluhnili ter jih obvestili, da jim vrnemo klic takoj, ko bo občina potrdila ceno storitve, saj brez potrjene cene ne moremo delati. Zdaj se je tudi to uredilo, tako da smo zainteresirane že poklicali oziroma lahko to pričakujejo v naslednjih dneh. Aprila pa načrtujemo začetek opravljanja storitev, saj smo pripravljeni in z naše strani zadržkov ni več.

 

Kdo pa so tisti, ki se najpogosteje obračajo na vas?

Običajno so to svojci, sploh v manjših krajih. Mi pa vedno, ob predpostavki, da je zdravstveno stanje uporabnika primerno, stopimo v stik še z njim in ga že takoj vključimo v proces. Menimo namreč, da je tako tudi prav. Sam pravim, da se je vedno treba postaviti v vlogo potencialnega uporabnika, saj ima prav on pravico vedeti, kdo ga bo obiskoval in kako bosta sodelovala. Tako se tudi izognemo poznejšim nesporazumom ali odporu, saj nekateri iz različnih razlogov pomoč na domu zavračajo, a z dobrim pristopom se tudi z njimi da pogovoriti in najti skupno rešitev.

 

Ob koncu nam zaupajte še, kako lahko potencialni uporabniki iz Občine Horjul stopijo v stik z vami …

Najenostavneje nas je poklicati po telefonu, na številko 01/547 95 79 ali 031 702 698. Oglasila se bo naša prijazna socialna delavka in z njo se boste dogovorili za informativni obisk, na katerem se bomo glede na želje uporabnika in svojcev natančneje pogovorili, se dogovorili za vrste storitev in o tem, v kakšnem časovnem okviru jih bodo naši oskrbovalci opravljali. Podpisali bomo dogovor in s tem bo naše sodelovanje sklenjeno.

 

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv, arhiv zavoda

 





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Horjul!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16
07.12.2016 | Kultura
Jazzva koncert
07.12.2016 | Kultura
Jazzva koncert

Bodite prvi pri oddaji mnenja.