Narava je v februarski ujmi pokazala zobe in narekovala tudi delo elektrodistribucijskih podjetij. Kako so potekala dela pri vas?

Dela smo na območju Logatca začeli že nekaj dni, preden smo brez elektrike ostali v Horjulu. Bili smo na terenu in popravljali potrgane žice, a se je za nami vse spet podiralo, tako da je šlo pravzaprav za sizifovo delo. Potem ko se je žled razširil po osrednji Sloveniji, sem sam delal na območjih od Laz do Godoviča ter do Medvedjega Brda in Zaplane. Nekaj časa pa tudi v Brezjah, kjer smo popravljali daljnovod do Horjula. Delali smo po približno 12 ur na dan. Čez dan smo plezali po daljnovodih, zvečer pa priklapljali agregate. Po mojem mnenju je bilo najbolj kritično na Strmici, med Logatcem in Zaplano. Tam je podrlo nekako 70 od skupno 130 drogov.

Kako pa bi ocenil stanje v Horjulu?

V Horjulu je na daljnovodih polomilo veliko, a vendarle precej manj kot v Logatcu, naša dolina jo je dobro odnesla. Sam sem sicer pričakoval, da sploh ne bomo brez elektrike, saj ima Horjul možnost napajanja iz treh smeri – dobrovske, vrhniške in žirovske. A je žled presenetil.

Delo na daljnovodih je nevarno, na žalost se je na Štajerskem eden od delavcev, ki so popravljali omrežje, smrtno ponesrečil. Kako ste zagotavljali varnost, ste dobili kakšno posebno opremo?

Čeprav smo se zavedali, da moramo delo opraviti čim hitreje, smo ob vsakem koraku poskrbeli za varnost. Tukaj ni vprašanja, kaj je pomembnejše. Da se ozemljiš, torej narediš stik faze z zemljo, ti vzame približno deset minut.

V času žledoloma so nas sicer tudi dodatno opremili. Dobili smo dereze, dodaten komplet celotne opreme, škornje in grelnike za v škornje.

Vam je pri delih kdo pomagal?

Seveda, največ so prispevali gasilci in domačini. V Hotedršici so nam denimo domačini vozili material z majhnim ratrakom. Čeprav imamo svoje gozdarje, so nam pomagali spravljati les. Če ne bi pomagali, bi bila elektrika zagotovo kakšna dva dneva pozneje.

V času žledoloma se je spremenil odnos ljudi. Po navadi, ko smo prišli k hiši, je bilo prvo vprašanje, če spet "dražimo štrom". Zdaj so ljudje hodili v podjetje in spraševali, kako lahko pomagajo. 

Morda sem bil rahlo razočaran le nad delom vojske. Nekaj so nam pomagali pri vlečenju žic in kablov, pri drugih stvareh pa so se pogosto "izmikali", češ da morajo vprašati nadzornika. Kjer je treba nekaj hitro postoriti, ne moreš čakati, da ti nekdo poda soglasje. Mislil sem, da bodo bolj videli delo. Še ena njihova posebnost je bila, da so ob 16. uri izpustili vse in za tisti dan končali delo. 

V času žledoloma je Sloveniji na pomoč priskočilo na pomoč tudi kar nekaj tujih držav, ki so poslale svoje delavce. Tudi električarje?

Ja, mi smo imeli v ekipi električarje iz Slovaške. Prišlo jih je okrog 25 in so se pri delu zelo izkazali. Sicer pri njih vse delajo malo drugače, a so veliko spraševali in se hitro učili od nas. Prišli so tudi hrvaški električarji, ki pa imajo zelo podoben način dela, tako da so njihove ekipe delale praktično samostojno. Samo eden od naših sodelavcev je hodil z njimi, ker niso poznali terena.

Kakšno je danes stanje električnega omrežja?

Trenutno imajo vsa gospodinjstva na območjih, kjer smo delali, elektriko iz omrežja. Začasno smo popravili infrastrukturo, zdaj se počasi začenja večja sanacija. Na Logaškem so ponekod že izkoristili priložnost in kable speljali pod zemljo, drugje bomo morali postaviti nove daljnovode. Ker prihaja kmetijska sezona, trenutno tudi pospravljamo žice in drogove po travnikih.